Evropska komisija je danes napoved gospodarske rasti celotne EU za letos ohranila pri 2,7 odstotka, kolikor je napovedala že maja. Za območje evra jo je medtem znižala z 2,7 na 2,6 odstotka. Za leto 2023 je napoved oklestila na 1,5 oz. 1,4 odstotka. Inflacija v območju z evrom (7,6 odstotka) in EU (8,3 odstotka) bo medtem letos rekordno visoka, poroča STA.

Ruska agresija na Ukrajino še naprej negativno vpliva na evropsko gospodarstvo. Številna negativna tveganja, ki so spremljala spomladansko gospodarsko napoved, so se uresničila, je na novinarski konferenci ob predstavitvi napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Med njimi je omenil negotovosti na energetskih trgih, zahtevnejše finančne razmere in upočasnitev globalnega gospodarstva.

Zaradi ruske invazije so se še zvišale cene energije in hrane, kar krepi globalne inflacijske pritiske, zmanjšuje kupno moč gospodinjstev ter sproža hitrejše odzive denarne politike, kot je bilo predvideno. Negativen gospodarski vpliv ima tudi kitajska stroga politika glede omejevanja širjenja novega koronavirusa, negativno pa vpliva tudi vse počasnejša gospodarska rast ZDA.

Komisija sicer napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) EU za letos ohranja pri 2,7 odstotka, kar je toliko, kot je napovedala že v spomladanski napovedi. Za območje z evrom jo je znižala z 2,7 odstotka na 2,6 odstotka.

Ohranitev rasti EU komisija po Gentilonijevih besedah pripisuje močni dinamiki okrevanja gospodarstva v 2021, ki se je prenesla v 2022, in višji rasti v prvem letošnjem četrtletju od pričakovanj.

Potem ko je maja za leto 2023 tako celotni uniji kot evrskemu območju napovedovala 2,3-odstotno rast, bo ta po tokratni napovedi znašala 1,5 odstotka v EU in 1,4 odstotka v evrskem območju.

Zaradi cen hrane in energije inflacija v evrskem območju in EU dosega rekordne ravni. Za območje evra je Bruselj maja za letos napovedal 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. V skladu s tokratno napovedjo pa naj bi rast cen življenjskih potrebščin letos v evrskem območju znašala rekordnih 7,6 odstotka, v EU pa 8,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi se umirila in znašala štiri oziroma 4,6 odstotka.

Pri inflaciji je razpon med državami članicami precejšen, je povedal evropski komisar. Malti tako komisija za letos napoveduje 5,6-odstotno inflacijo, Estoniji in Litvi pa 17-odstotno. Prihodnje leto se bo razpon bistveno zmanjšal, vendar pa bo pričakovana inflacija v Srednji in Vzhodni Evropi očitno višja kot v drugih delih EU.

Komisar je danes povedal, da je ravnovesje tveganj pri napovedih gospodarske rasti in inflacije znova usmerjeno navzdol proti negativnemu scenariju, kar velja predvsem za gospodarsko rast.

Tveganja so močno odvisna od razvoja ruske invazije na Ukrajino, predvsem pa njenih vplivov na dobavo energije Evropi. Dodatno zmanjšanje dobav plina EU bi cene še zvišalo in okrepilo možnost stagflacije, kar bi pomenilo visoko inflacijo ob stagnaciji gospodarstva.

Gentiloni je spregovoril tudi o posledicah morebitne popolne prekinitve dobave plina iz Rusije. Uresničitev tega bi gospodarstvo EU v drugi polovici tega leta potisnilo v recesijo in še bolj zadušilo gospodarsko aktivnost v prihodnjem letu.

"Glede na zadnje dogajanje je to tveganje postalo več kot samo hipotetičen scenarij, na katerega se moramo pripraviti. Neurje je torej možno, a trenutno nismo tam," je poudaril komisar.

Povedal je sicer, da je plin surovina, katere cena za razliko od drugih še naprej narašča. Komisija razmišlja, da bi podala predlog za uvedbo cenovne kapice za plin, a bi bila to možnost za izredne razmere v prihodnosti. Ne gre za odločitev, ki bi jo sprejeli v trenutnih razmerah, je poudaril evropski komisar.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.

Vir: STA