Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, poroča STA. Gre za njeno prvo gospodarsko napoved od izbruha vojne v Ukrajini. Inflacija medtem ostaja na rekordnih ravneh. Letos bo po napovedih v območju evra znašala 6,1 odstotka.

"Ruska invazija na Ukrajino povzroča neizmerno trpljenje in uničevanje, vpliva pa tudi na okrevanje evropskega gospodarstva. Vojna je zvišala cene energije in še povečala motnje v dobavnih verigah, zaradi česar bo inflacija dlje ostala visoka," je ob predstavitvi gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Evropska komisija je danes v spomladanski napovedi rast BDP za območje evra in EU za letos v primerjavi z zimsko napovedjo znižala za 1,3 odstotne točke na 2,7 odstotka. Prihodnje leto pa bo rast tako v območju evra kot celotni uniji znašala 2,3 odstotka. Februarja je v zimski napovedi za leto 2023 napovedala 2,8 odstotno rast v EU in 2,7-odstotno v evrskem območju.

Gospodarstvo EU bo še naprej raslo zahvaljujoč odpravljanju ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti med pandemijo covida-19. Ponovno odpiranje storitev, kjer prihaja do tesnih stikov s strankami, močan trg dela ter fiskalni ukrepi za omilitev naraščajočih cen energentov bodo namreč okrepili zasebno potrošnjo.

Na gospodarstva po svetu, tudi evropskega, najbolj vplivajo rastoče cene energentov, ki so močno zrasle že pred vojno v Ukrajini, negotovost v dobavnih verigah pa jih je pognala še višje. To velja tudi za hrano ter druge osnovne dobrine in storitve.

Cene energije skrbijo tudi za rekordne ravni inflacije, ki se povečuje že od začetka leta 2021. Za območje evra Bruselj za letos napoveduje 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. Za prihodnje leto območju z evrom napoveduje 2,7-odstotno inflacijo, v uniji pa 3,2-odstotno. Inflacija v evrskem območju bo vrhunec po napovedih komisije dosegla v drugem letošnjem četrtletju, ko naj bi bila 6,9 odstotka, nato pa bo postopoma upadla.

Komisija je februarja območju evra in EU za letos napovedala 3,5-odstotno oziroma 3,9-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu pa 1,7-odstotno oziroma 1,9-odstotno.

Napovedi glede inflacije se sicer po Gentilonijevih besedah med državami članicami močno razlikujejo. Razpon pri napovedi za letos znaša od 4,4 odstotka na Portugalskem do 12,5 odstotka v Litvi, za leto 2023 pa od 1,8 v Španiji do 7,1 odstotka na Poljskem.

V Bruslju ob tem opozarjajo, da so tveganja pri napovedovanju gospodarske aktivnosti in inflacije močno odvisne od poteka ruske invazije v Ukrajini, predvsem pa njenih vplivov na energetski trg. Zato so poleg napovedi pripravili še analizo, ki upošteva vpliv višjih cen energentov in tudi prekinitev dobave ruskega plina.

Gospodarska napoved bi bila v primeru uresničitve tega še slabša. Za leto 2022 bi bila 2,5 odstotne točke nižja od zgoraj opisane napovedi, za leto 2023 pa odstotno točko nižja. Napoved inflacije pa bi se za letos zvišala še za tri odstotne točke, za prihodnje leto pa za več kot odstotno točko.

Se bodo pa po drugi strani še naprej izboljševale razmere na trgu dela v EU. Brezposelnost se bo po napovedih komisije letos v EU znižala na 6,7 odstotka, prihodnje leto pa na 6,5 odstotka. V območju držav z evrom pa letos na 7,3 odstotka, prihodnje leto pa na sedem odstotkov.

Prav tako še naprej upada javnofinančni primanjkljaj, in to kljub stroškom ukrepov za omilitev visokih cen energije in podpore za begunce iz Ukrajine. S 4,7 odstotka BDP, kolikor je znašal lani, se bo primanjkljaj v EU letos znižal na 3,6 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 2,5 odstotka, napoveduje komisija. V območju evra pa se bo letos znižal na 3,7 odstotka, prihodnje leto pa na 2,5 odstotka BDP.

Znižuje se tudi javni dolg, ki pa ostaja nad predpandemično ravnjo. Potem ko je v EU leta 2020 znašal rekordnih skoraj 92 odstotkov BDP in je lani upadel na 90 odstotkov, se bo letos po napovedi komisije zmanjšal na okoli 87, prihodnje leto pa na 85 odstotkov. V evrskem območju pa se je s skoraj 100 odstotkov, kolikor je dosegel leta 2020, lani znižal na 97 odstotkov. Ta trend naj bi se nadaljeval tudi letos, ko bo po oceni Bruslja znašal 95 odstotkov, in leta 2023, ko bo predvidoma znašal 93 odstotkov.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Zimsko je letos objavila dva tedna pred sprožitvijo ruske invazije v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja. Spomladanska napoved je tako prva, pri kateri so upoštevane tudi posledice vojne.

Vir: STA