V Sloveniji je bila lani davčna obremenitev stroškov dela 0,2 odstotne točke višja kot predlani, poroča STA. Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 40,4 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 59,6 odstotka pa ji je ostalo neto plače, je izračunal statistični urad.

Še manj ugodni so podatki za samske osebe. Davčna obremenitev za samsko osebo je lani znašala 86,4 odstotka dodatne bruto plače v zaposlitvi, kar pomeni, da so se njeni neto dohodki pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali le za 13,6 odstotka bruto plače.

Gre za past brezposelnosti, ki odraža razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti. Razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo, so pojasnili.

Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo se je lani glede na leto 2020 znižala za tri odstotne točke.

Davčna obremenitev plače pri prehodu na bolje plačano delovno mesto je lani za samsko osebo znašala 50,1 odstotka dodatne bruto plače, za par z dvema otrokoma pa 100 odstotkov, kar predstavlja past nizkih plač.

Ta kazalnik prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke in višje pripadajoče socialne transferje.

Za samsko osebo se je ta obremenitev lani glede na leto 2020 znižala za 0,2 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa je ostala enaka.

Vir: STA