Posledice epidemije koronavirusa na gospodarstvo se odražajo tudi na demografiji podjetij. Tako je bilo lani na novo vpisanih manj poslovnih subjektov kot v preteklih letih, izbrisanih pa več kot v zadnjem obdobju. Največja razlika je opazna pri samostojnih podjetnikih, manj novih vpisov pa je zaznati tudi v prvih dveh mesecih letos.

Podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve kažejo, da je bilo lani skupaj vpisanih 21.890 poslovnih subjektov, 20.125 pa je bilo izbrisanih; prvih je bilo za desetino manj kot leto prej, drugih pa za pet odstotkov več. Vpisanih je bilo manj gospodarskih družb, a je bilo tudi izbrisov manj. Slika pri samostojnih podjetnikih je drugačna, saj je bilo vpisov občutno manj kot v prejšnjih dveh letih, izbrisov pa za skoraj petino več kot leto prej. Pregled po mesecih pokaže, da je marca, aprila in maja lani, torej v času prvega vala epidemije, ugasnilo več samostojnih podjetnikov, kot jih je nastalo. Aprila lani kar trikrat več. Zapiranje je bilo povezano z negotovostjo, ki je nastala po razglasitvi epidemije in popolnem zaprtju države, še preden je vlada sprejela interventne ukrepe pomoči.

Skromnejša demografska dinamika podjetij je opazna tudi v prvih dveh mesecih letos, saj je bilo na novo vpisanih manj poslovnih subjektov kot v enakem obdobju lani, razlike pa so največje pri gospodarskih družbah. Tudi izbrisov je manj kot v začetku lanskega leta.

Navidezno ravnotežje trga

Analitik pri Bisnode Dun&Bradstreet Damir Simonović ugotavlja, da je med vzroki za manj ustanovljenih podjetij zlasti v prvi polovici leta tudi moratorij države, ki je v času epidemije otežil ustanovitev gospodarskih družb, prav tako je bil otežen njihov izbris, zato glavnino ustanovitev in izbrisov zavzemajo samostojni podjetniki. V drugi polovici leta 2020 se je po njegovih opažanjih indeks gospodarske mortalitete že približal indeksu gospodarske mortalitete v letu 2019. »K temu je verjetno pripomogla tudi državna pomoč, s katero so nekatera podjetja lažje prebrodila čas epidemije ali pa so zaradi pomoči postala še bolj produktivna. Ustanavljanja novih podjetij v 2020 ni vodila gospodarska aktivnost po dejavnostih, ampak navidezno tržno ravnotežje, ki ga je ustvarila država s protikoronskimi paketi pomoči. Obstaja torej tveganje, da je s trga prišel napačen ali zamegljen impulz do podjetnikov, v katerih gospodarskih panogah potrebujemo nove subjekte. Zato bomo lahko v prihodnjem obdobju videli več izbrisov, ki bodo posledica tržne korekcije, ko bodo protikoronski paketi pomoči ugasnili in ko bo trg povedal, katere proizvode potrebuje in katera podjetja potrebuje za tržno ravnovesje,« opozarja sogovornik.

Dodaja, da je gospodarska uspešnost države odvisna tudi od dinamike nastajanja in zapiranja podjetij: »Nova podjetja, ki vstopajo na trg, se hitreje prilagodijo gospodarskim in tehnološkim spremembam, ki jih izzove posamezna kriza.« Simonović za primerjavo navaja izbrise in novoustanovljena podjetja iz leta 2008, ko je bil indeks gospodarske mortalitete v prvi polovici nekaj več kot 51-odstoten, kar pomeni, da je bilo skoraj polovica več novih podjetij kot izbrisanih: »Govorimo o finančni krizi, ki na podlagi teh rezultatov ni primerljiva s sedanjo epidemiološko krizo.«

Priložnost za podjetniške ideje

Soustanovitelj Tovarne podjemov in višji predavatelj podjetništva na na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Matej Rus se strinja, da so spremembe pri vpisu novih in izbrisih subjektov posledica vpliva epidemije. Pri tem opozarja, da so vrata zapirali predvsem tisti subjekti, ki nimajo zaposlenih in opreme, saj je to v teh primerih bolj enostavno. »Marsikdo se je zaradi negotovosti in šoka spomladi odzval impulzivno in zaprl dejavnost ali se odločil za odpuščanje. Ponekod so nato dobili naročila in so se znašli v težavah zaradi pomanjkanja kadrov,« pojasnjuje. Kot ga je razumeti, so bile jeseni posledice za gospodarstvo hujše, a je bilo zaradi že znanih ukrepov države manj negotovosti.

Rus ugotavlja, da kljub epidemiji pri start-up podjetjih niso zaznali zmanjšanja dinamike idej. »Start-upi so se prilagodili, ker je to v njihovem DNK,« dodaja. Tudi sicer Rus opaža, da so nekatere dejavnosti in podjetja izkoristili nove priložnosti in kljub epidemiji doživeli razcvet: »Podjetniška inovativnost je še bolj prišla do izraza.« Dodaja pa, da je bilo seveda pomembno, v kakšni kondiciji je bilo podjetje ob nastopu epidemije. »Če je bilo podjetje zelo zadolženo in je imelo težave, potem je bilo težje, saj ni imelo sredstev za prestrukturiranje dejavnosti,« sklene.

Vir: Delo