Menim, da je perspektiva tista, ki oblikuje naše dojemanje in odzive na svet okrog nas. Tako tudi dejstvo, da je Slovenija padla na lestvici globalne konkurenčnosti, lahko razumemo kot poraz ali pa kot vzvod oziroma priložnost, da razmislimo o tem, kaj se je do sedaj počelo pravilno in kje ter kako je treba spremeniti pristop. To je torej trenutek za refleksijo, za prevzemanje odgovornosti in pogumno usmeritev v izboljšave, razvoj in širjenje obzorij z novimi možnostmi in priložnostmi.

Izposodil si bom misel Simona Sineka, ki je s svojimi idejami o voditeljstvu in motivaciji navdihnil milijone ljudi po svetu. Dejal je: »Cilj ni doseči popolnosti na koncu poti, ampak biti danes boljši kot včeraj.« To razmišljanje odlično povzema našo potrebo po nenehnih izboljšavah in prilagajanju na spreminjajoče se okoliščine. In prepričan sem, da kot vodje, kot managerji, ki nismo le izvrševalci, ampak tudi povezovalci in graditelji prihodnosti, moramo v svetu, ki je vsak dan bolj nepredvidljiv, neprestano stremeti k temu, da najdemo način, kako preseči trenutne ovire in izkoristiti dane priložnosti. Naša odgovornost je, da premostimo delitve znotraj naše družbe in gradimo mostove, pa ne samo med gospodarstvom, politiko in državljani, ampak tudi med različnimi sektorji in idejami, še zlasti pa med našimi zaposlenimi. Prizadevati si moramo ustvariti organizacije in posledično družbo, kjer bo vsak posameznik lahko izkoristil svoj potencial, da bomo skupaj močnejši, produktivnejši, bolj odporni in pripravljeni na izzive, ki jih prinaša prihodnost.

Skozi perspektivo tujca lahko zatrdim, da ima Slovenija še veliko potenciala in neizkoriščenih priložnosti. Njena geografska strateška umeščenost v srednjeevropskem prostoru, zdravo gospodarstvo in močna bonitetna ocena jo uvrščajo med eno od najbolj perspektivnih držav za prihodnji razvoj. Kljub temu pa, če se bomo na evropskem prizorišču znova želeli pozicionirati kot relevanten tekmec, bomo morali nasloviti nekatera vprašanja in izzive, ki so po mojem mnenju prispevali k padcu konkurenčnosti. Med temi so zagotovo ne najbolj stimulativna davčna politika, zadržana slovenska podjetniška miselnost in vpliv države na gospodarstvo.   

Glede na to, da so se s podobnimi izzivi že spopadle nekatere druge države, ki so uspele svoje prednosti preoblikovati v gospodarsko rast in razvoj, se mi zdi ključnega pomena, da se tudi mi učimo od drugih, prevzemamo dobre prakse in gradimo na izkušnjah, ki so se že izkazale za uspešne. V tem duhu je dragocena tudi prisotnost skupine Intesa Sanpaolo, ki nam s svojo razvejano mednarodno mrežo omogoča dostop do bogatega znanja in izkušenj, ki lahko podprejo slovenski razvojni potencial.

S spremembo zornega kota se nam tako odprejo povsem nove možnosti. Zato naj nam padec na lestvici konkurenčnosti služi kot spodbuda, da se zavežemo k preseganju samih sebe, da ponovno ocenimo naše vrednote in da z obnovljeno energijo in jasno vizijo zastavimo pot, ki bo Slovenijo postavila v vlogo enega od vodilnih akterjev na evropskem prizorišču.

Zagotovo bo tudi Managerski kongres priložnost za navdih, nove ideje in dobre prakse, ki nas bodo vodile k inovacijam, povezovanju in združevanju gospodarskih in družbenih ciljev, vključno z odgovornostjo do okolja.

Vlaganje v človeške vire, spodbujanje ustvarjalnosti, razvoj talentov, kot tudi spodbudnega podjetniška in finančnega okolja, ki bo talente motiviral, da ostanejo v Sloveniji, in digitalizacija so poleg povezovanja po mojem prepričanju ključni elementi, da z ambicijo, samozavestjo in odgovornostjo gradimo svetlejšo prihodnost.

Verjamem, da bomo zmogli.

Luigi Fuzio, predsednik uprave Intesa Sanpaolo Bank