Ste gledali fim 'The Intern' z Robertom De Nirom in Anne Hathaway? Če niste – priporočam. Če ste - no, … to!

Staranje je proces, ki se mu nihče ne more izogniti. Od rojstva dalje smo mu podvrženi vsi, z isto, konstantno hitrostjo. In vendar, ko govor nanese na 'starejše' ali celo 'starostnike', smo vsi precej polni predsodkov. Sploh, dokler tudi sami sebe še ne štejemo med 'starejše'.

Ko govorimo o diskriminaciji na delovnem mestu, nam praviloma pride na misel razlikovanje med spoloma, zlasti privilegiranost moških pri kariernem napredovanju. Le redki pomislijo na razlikovanje zaposlenih različnih starostnih kategorij. Z angleškim terminom 'ageism' (slovenščina ponuja prevode, na katere se je kar malo težko navaditi - starizem, staromrzništvo, starostizem) označujemo zbirko stereotipov, predsodkov, podcenjevanja, nenaklonjenosti, zavračanja ali celo prezira – tako zaposlenih kot tudi iskalcev zaposlitve generacije 50+ oziroma že celo 45+, ki predstavlja temelj starostni diskriminaciji. Kot se je pred časom začelo delati na omogočanju enakih priložnosti za vse, ne glede na spol, je treba tudi pojav diskriminiranja starejših zaposlenih nasloviti in začeti sistematsko reševati.

Zanimivo je, da pri 'ageismu' pravzaprav gojimo stereotipe o sebi in predsodke do samega sebe – v (bolj ali manj oddaljeni) prihodnosti sicer, a vendar. Ker, kot rečeno – staramo se vsi. Z isto hitrostjo od rojstva dalje.

Združenje Manager je skupnost članov, ki smo pomembni mnenjski vodje. Kot zaposlovalci in ključni odločevalci imamo prav mi veliko odgovornost, kako se s temi predsodki spopasti in jih začeti spreminjati. Prav mi imamo namreč vpliv na obeh koncih:

– pri ozaveščanju tistih, ki sprejemajo odločitve o zaposlovanju, napredovanju in odpuščanju (vodilni!);

– pri razumevanju, da tudi sami nismo imuni na pojav 'ageisma', ki lahko doleti z vsemi neprijetnimi posledicami tudi nas.

Starost in z njo povezane izkušnje niso breme. Za podjetja so lahko izjemna prednost. Zdaj, ko smo naslovili slona v sobi, pa nas čaka še nekaj malega dela. A to vendar znamo, mar ne?

Marjana Lavrič Šulman