Tveganje za pandemijo je znano že dolgo, a svet na izbruh koronavirusa večinoma ni bil pripravljen. To na žalost ni presenetljivo; v dobrih časih je težko upravičiti priprave na slabe čase. Številna podjetja, ki so podobno dajala prednost učinkovitosti pred odpornostjo, zdaj premišljujejo o tej strategiji in nameravajo postati bolj odporna. Da bi voditeljem pomagali pri tem, poglejmo, kaj je odpornost, kako dolgoročno dragocena je in kako jo je mogoče razviti.

Vrednost odpornosti

Odpornost je sposobnost absorbiranja stresa, obnavljanja kritične funkcionalnosti in uspevanja v spremenjenih okoliščinah. Z analizo relativne uspešnosti 1.800 ameriških podjetij med krizami in drugimi obdobji v 25 letih smo ugotovili:

Odpornost močno vpliva na dolgoročno uspešnost. Čeprav so se krize zgodile le v 11 odstotkih četrtletij, predstavljajo ti časi 30 odstotkov dolgoročne uspešnosti podjetja (v skupni donosnosti delničarjev TSR) glede na njegovo industrijo oz. branžo. Globlje krize so bolj pomembne; uspešnost v najglobljih krizah ima petkrat večji vpliv na dolgoročno uspešnost kot povprečno četrtletje.

Odpornost večinoma poganja zmanjšanje vpliva. Odpornost podjetij lahko merimo v treh razsežnostih: neposredni udarni vpliv, hitrost okrevanja in obseg okrevanja. 63 odstotkov relativnega vpliva TSR povzroči neposredni vpliv, 23 odstotkov hitrost okrevanja in 15 odstotkov obseg izkoristka.

Možna je 'splošna' odpornost. Čeprav je vsaka kriza edinstvena in so tveganja pogosto nepredvidljiva, so nekatera podjetja pokazala sposobnost obvladovanja kakršnihkoli kriz. 15 odstotkov podjetij je bilo v več kot 80 odstotkih kriznih četrtletij bolj uspešnih (medtem ko bi le 4 odstotki imelo rezultate, če bi bila uspešnost med krizami nepovezana).

Večina poti do dolgoročnega uspeha vpliva na odpornost. Skoraj dve tretjini dolgoročno uspešnejših podjetij je bilo odpornih. Za uspeh brez odpornosti so morale biti družbe v dobrih časih precej uspešnejše, v povprečju letno več kot 8 odstotnih točk.

Kaj delajo odporna podjetja

Dolgotrajni biološki sistemi odražajo šest implicitnih načel, ki jih lahko upoštevamo tudi pri podjetjih, da postanejo bolj odporna:

Previdnost vključuje delovanje po načelu, da če se lahko kaj zgodi, se sčasoma tudi zgodi. Podjetja to storijo tako, da predvidevajo dolgoročne moteče premike, se pripravljajo na te motnje in iščejo zgodnje opozorilne signale.

Odvečnost vključuje ustvarjanje blažilnikov za nepričakovane šoke. Podjetja to storijo s presežno operativno zmogljivostjo in finančnimi blažilniki.

Raznolikost ustvarja različne vrste možnosti za odziv na krizo, kar zmanjšuje možnost katastrofalnega neuspeha. Podjetja lahko izkoristijo raznolikost v virih prihodkov ali v poslovanju.

Modularnost se nanaša na organizacijo sistema v ločenih, ohlapno povezanih modulih, kar omogoča, da se ne zruši celoten sistem, če posamezni elementi odpovejo. Modularnost lahko vključuje operativno ali finančno ločitev med posameznimi enotami.

Vgrajenost je uskladitev ciljev in dejavnosti sistema s cilji širših ekonomskih ali družbenih sistemov, katerih del so. Podjetja se lahko vključijo v življenja svojih strank z zagotavljanjem bistvenih storitev in v družbene sisteme širše, če svoj namen uskladijo z družbenimi potrebami.

Prilagodljivost se nanaša na sposobnost sistema, da se hitro prilagodi novim okoliščinam. Kratkoročno prilagodljivost zahteva sposobnost eksperimentiranja z različnimi dejanji ter izbiro in razširitev uspešnih. Dolgoročno prožna podjetja svojo mešanico portfeljev in naložbe preusmerijo k novim virom rasti po krizi.

Potreben je premik v miselnosti

Zgolj izvajanje zgoraj navedenih ukrepov ne bo zagotovilo odpornosti - potrebna je tudi sprememba v miselnosti. Neizgovorjene predpostavke, da kratkoročna učinkovitost prevlada nad vsem drugim, lahko spodkopavajo prizadevanja za ustvarjanje prožnega in odpornega podjetja.

Voditelji morajo zato preoblikovati razmišljanje podjetja o poslu. To vključuje izobraževanje managerjev o pomembnosti odpornosti in vzpostavitev ustreznih standardov uspešnosti; razmišljati zunaj meja svoje organizacije, da bi ocenili odpornost sistemov, v katere je podjetje vpleteno; in razumevanje kriz ne le kot tveganje, temveč tudi kot priložnost za pridobitev relativne prednosti. S tem lahko podjetja danes začnejo s postopkom krepitve odpornosti, da se pripravijo na negotovo prihodnost.