O akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki smo ga premierno predstavili na Managerskem kongresu konec septembra, smo se pogovarjali z Medejo Lončar, predsednico Združenja Manager ter direktorico Siemensa Slovenija in predsednico uprave Siemensa Hrvaška. Ukrepi, ki so zbrani v tem akcijskem načrtu, so bistveni za povečanje produktivnosti in zagotavljanje blaginje, zahtevajo pa sodelovanje države in gospodarstva. Prav v povezovanju in sodelovanju Lončar vidi najpomembnejšo vlogo managerjev, seveda ob zagotavljanju odpornosti in stabilne, trajnostne rasti podjetij.

Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti predvideva vrsto ukrepov, ki so celoviti in komplementarni, mnogi izmed njih terjajo širši družbeni dogovor. Veliko nalog ima država, a tudi managerji imajo pomembno vlogo. Kako jo vi vidite? Kakšen je za vas prosvetljeni manager, ki bo prispeval k še boljši in produktivni Sloveniji, državi blaginje za njene ljudi?
Akcijski načrt je namenjen predvsem temu, da se kot družba pogovorimo in dogovorimo, kako in s kakšnimi ukrepi zagotoviti uspešno in razvito državo s stabilnim političnim in pravnim sistemom, dobro infrastrukturo, finančno vzdržnim in dostopnim zdravstvom, solidnimi pokojninami, dobro raziskovalno in izobraževalno sfero. Vse to so tudi pogoji za osebni razvoj posameznikov in gospodarski razvoj države.
V akcijskem načrtu so zbrani ukrepi, ki so bistveni za povečanje produktivnosti in ki hkrati zahtevajo sodelovanje države in gospodarstva pri oblikovanju pomembnih strateških rešitev. Prav v povezovanju in sodelovanju vidim tudi najpomembnejšo vlogo nas, managerjev.
Ekonomski, okoljski in družbeni izzivi, s katerimi se trenutno soočamo ne le managerji, ampak tudi politiki, so večdimenzionalni, med seboj povezani, težko predvidljivi, a kljub temu zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zato je danes dober oziroma prosvetljeni manager tisti, ki veliko vlaga v svoje znanje, ki se zaveda kompleksnosti okolja in soodvisnosti, ki je v svojem bistvu povezovalec, ki razume, da je uspeh mogoč le v spodbudnem, razvojno naravnanem okolju, in ki se zaveda, da njegova odgovornost presega zgolj tisto do lastnikov, temveč sega veliko širše – do družbe in okolja. To je tudi bistvo trajnostnega načina delovanja v najširšem pomenu besede, ki je ključ za zagotavljanje blaginje. In to je tudi poslanstvo Združenja Manager.

Vodite podjetji v Sloveniji in na Hrvaškem, ki sta del velike svetovne korporacije. Akcijski načrt prepoznava izzive slovenske produktivnosti predvsem v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo, ki sta naši izjemno pomembni partnerici. Kakšen je vaš pogled na gospodarsko in družbeno okolje v Sloveniji tudi na podlagi vaših izkušenj v globalnem podjetju? Kje so še priložnosti za Slovenijo in njena podjetja?
Avstrija in Nemčija sta državi, s katerima smo gospodarsko, zgodovinsko in kulturno močno povezani, zato se z njima večkrat primerjamo. In pomembno se je primerjati z boljšimi – Avstrija je npr. imela leta 2018 za 50 odstotkov večjo produktivnost od Slovenije – četudi ni realno, da jih dohitimo na kratek rok. Okolje za poslovanje v Sloveniji se je sicer v zadnjih letih izboljševalo, a ključni izzivi ostajajo. Mislim, da je tu potreben predvsem premik v miselnosti, predvsem o vlogi, ki jo gospodarstvo igra v državi. In naši vlogi v Evropski uniji, ki nam daje jasne usmeritve tako na področju digitalizacije kot s svojo zeleno vizijo. Če ne bomo kot družba postali bolj ambiciozni in ustvarjalni, nas bodo prehitele tudi države, ki so zdaj po dodani vrednosti za nami.
Čas je, da tudi v Sloveniji udejanjimo vizijo razvoja, kot to počnejo druge manjše države, kot sta Finska in Estonija. Majhnost je namreč lahko z vidika vodenja tudi prednost, ki je do zdaj nismo dovolj izkoristili.

Letošnje leto je izjemno v vseh pogledih, govorimo o novi realnosti, ko smo na prelomnici, kako naprej. Nove tehnologije, digitalizacija, odpornost, agilnost in trajnost so besede, ki jih slišimo večkrat kot kadarkoli prej. Smo pripravljeni, se bomo prilagodili na nove izzive ali smo v te spremembe prisiljeni? Katere so tiste, ki bodo odločale o ‘pokoronskih’ zmagovalcih?
Vsekakor smo se bili v določeni meri prisiljeni prilagoditi vsi, saj takšne situacije ni doživel še nihče. A nastavke za to smo pripravili že prej in je bila ta kriza le dodaten pospešek, da vpeljemo rešitve, ki jih v večji meri že poznamo. Je pa ta šok nekatere branže prisilil tudi v razmislek o novi usmeritvi in novih poslovnih modelih. Te v podjetjih že vzpostavljamo, poslovni procesi že tečejo drugače, saj še nikoli prej nismo v tolikšni meri izkoriščali potencialov digitalizacije in novih tehnologij. A hkrati pred nas postavljajo nove izzive vodenja ljudi, ki bodo vse bolj delali v virtualnih okoljih. Zato zaupanje, komunikacija in korporativna kultura postajajo vse pomembnejši.
Ključno je, da managerji to priložnost izkoristimo, da se prilagodimo in organiziramo na način, da postanejo naša podjetja odpornejša in da hkrati zagotavljamo dolgoročno in stabilno rast: ta pa mora biti trajnostna, v najširšem pomenu te besede.