Slovenija si je pred dobrimi 30 leti postavila ambiciozen cilj – postati »druga Švica«. S hitrim gospodarskim razvojem, spodbujenim z vstopom v Evropsko unijo in evroobmočje, se je zdelo, da bo spisala zgodbo o uspehu. Danes je jasno, da med zastavljeno vizijo in realnostjo položaja Slovenije obstaja velik razkorak.

Prav v času pisanja tega uvodnika je švicarski Inštitut za razvoj managementa (IMD) objavil letošnjo lestvico svetovne konkurenčnosti, ki kaže, da je Slovenija nadaljevala negativni trend in v primerjavi z lanskim letom izgubila štiri mesta. Med 67 državami je zasedla 46. mesto. Padec je zabeležila v vseh štirih ocenjevanih sklopih – največjega pri poslovni konkurenčnosti, kjer se uvršča na 57. mesto in ki je skupaj z vladno učinkovitostjo že leta njena rak rana.

Ob tem se povsem upravičeno vprašamo, ali Slovenija še lahko dohiteva? Je cilj 100 tisoč evrov dodane vrednosti sploh dosegljiv? Odgovor je »da«, vendar bo potrebno usklajeno delo na različnih področjih. Prvič, odločno moramo nasloviti ključne izzive, kot so izgradnja močne infrastrukture, sprejetje potrebnih ukrepov na področju javnih financ, prilagoditev davčne politike in ureditev delovne zakonodaje. Ti niso nič novega.

Drugič, zagotoviti moramo spolno uravnoteženost v upravnih odborih podjetij, ki neposredno vpliva na rast BDP. Da zaostajamo v gospodarski participaciji in priložnostih žensk, potrjuje tudi IMD-jeva lestvica, ki kaže, da smo največji padec na področju managerskih praks zabeležili prav pri kazalniku deleža žensk na vodstvenih in vodilih položajih – izgubili smo kar 25 mest!

In tretjič, za povečanje svoje konkurenčnosti mora Slovenija izkoristiti globalne mega trende. Med svetovnimi makroekonomskimi trendi nanjo najbolj vplivajo podnebne spremembe in nove revolucionarne tehnologije oziroma tehnološki preboji. Reševanje posledic podnebnih sprememb je neizogibno, razvoj naprednih tehnologij pa nujen, če želi Slovenija ostati v stiku z visoko razvitimi državami, ki se zavedajo pomena tehnološkega sektorja za bodočo blaginjo in vanj že aktivno vlagajo znatna sredstva.

V tej luči pozdravljam načrt o vzpostavitvi evropskega središča za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij, ki ga je predstavilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Glede na primerjalne prednosti Slovenije, kot so zmogljivosti v proizvodnji izdelkov visoke vrednosti in dokazana zgodovina razvoja vrhunskih in inovativnih rešitev, močan izobraževalni sistem ter usposobljena in visoko izobražena delovna sila, je ta odlična priložnost, da se Slovenija postavi ob bok visokotehnoloških in inovativnih držav.

Preboj na tem področju bi lahko odtehtal pretekle zamujene priložnosti, a bodo za dosego ambicioznih ciljev potrebni usklajeni medresorski projekti in učinkovito sodelovanje različnih deležnikov, ki presegajo politične delitve. Slovenija ima “na papirju” vse predpogoje za uspeh.

Melanie Seier Larsen, glavna direktorica in partnerka v družbi BCG, članica upravnega odbora ZM in članica upravnega odbora sekcije managerk