Shema bo na voljo med 1. januarjem in 1. aprilom, pogoji za njeno sprožitev pa bodo ostri, da ne bi prihajalo do neupravičenega preusmerjanja poslovnih stroškov na državo, je napovedal. Mesec je v odgovoru na poslansko vprašanje Soniboja Knežaka (SD) o ukrepih zoper energetsko krizo in morebitna odpuščanja izpostavil, da ne bodo dopustili, da kolektivi razpadejo, zato pripravljajo dve shemi - stalno shemo skrajšanega delovnega časa in začasno shemo čakanja na delo.

V zvezi s prvo je pojasnil, da se še pogovarjajo, na kaj vse jo bodo vezali. "Ta shema mora biti vezana na vsakršne izredne okoliščine, ki nastopijo v državi," je pojasnil in dodal, da bi se tako vklopila, ko bi bilo to treba in v skladu z evropskimi pravili. To shemo naj bi vzpostavili v roku meseca dni.

Sheme se ne bo dalo sprožiti kar tako

V zvezi z drugo shemo pa je minister razkril, da bo "targetirana za situacijo, ki jo imamo". Shema bo načeloma pripravljena za čas zime, med 1. januarjem in 1. aprilom 2023, "omogočala pa bo, da gredo zaposleni pod določenimi pogoji začasno na čakanje". Prvi pogoj za sprožitev sheme bo po Meščevih besedah odločitev države, da je treba zaradi energetskega varčevanja neko proizvodnjo začasno ustaviti. Drugi pogoj pa bo odločitev podjetja za ta korak, denimo zaradi "upada naročil ali pa stroškov elektrike in ogrevanja, ki so poslovno nevzdržni".

Prve rešitve bodo predstavili v torek 

Prve rešitve bodo predstavili v torek na odboru za draginjo pri predsedniku vlade Robertu Golobu. Subvencioniranje nadomestila plače, če je podjetje delavcem odredilo skrajšani delovni čas, je bil eden od ukrepov države v času epidemije covida-19 za pomoč podjetjem, da zaradi zmanjšanja obsega delovanja, ki je bilo posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, niso odpuščala delavcev. Država je podjetjem povrnila 80 odstotkov nadomestila plače za delavce, vključene v ukrep, nadomestilo pa je znašalo 80 odstotkov njihove siceršnje plače.

Več: Večer