Microsoftova raziskava: Slovenija po digitalizaciji nad povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope
Slovenija se je po indeksu Digital Futures, ki ga je zasnoval tehnološki velikan Microsoft, da bi izmeril raven digitalizacije v 16 evropskih državah, znašla na sedmem mestu in nekoliko nad povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope. Za hitrejši razvoj na tem področju pa mora po oceni Microsoftovih strokovnjakov postoriti še precej, poroča STA.
Indeks prinaša podatke o trenutni ravni digitalizacije v posameznih državah in področjih, kjer so te najbolj uspešne, pa tudi o tistih, ki jim bo treba nameniti več pozornosti za pospešitev digitalne preobrazbe.
Digitalizacija je prikazana skozi pet kategorij digitalnega razvoja: digitalno poslovanje, digitalna vlada in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital.
Slovenija se je, kot so danes sporočili iz Microsofta, znašla na sedmem mestu. Na prvih treh mestih so Finska, Švedska in Danska, pred Slovenijo pa so v izbrani šestnajsterici držav še Nizozemska, Estonija in Malta.
Za Slovenijo se medtem uvrščajo Portugalska, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Hrvaška, Srbija, Rusija in na zadnjem mestu Grčija.
V Microsoftu so izračunali povprečje točk za države iz regije Srednja in Vzhodna Evropa, kamor uvrščajo Slovenijo. Slednja je bila z rezultatom 107 za sedem točk nad tem povprečjem, v katerega spada tudi sicer sredozemska Malta. Ta je dosegla rezultat 114, Estonija pa 139. Nad povprečjem je bila s 102 točkama še Češka, Madžarska pa je povprečje dosegla.
Za primerjavo, prva trojica na lestvici od povprečja Srednje in Vzhodne Evrope odstopa za približno 60 točk, Finska kot prva za 62.
Rezultat južne slovenske sosede Hrvaške je pri 91 točkah, Srbije pri 85, zadnja Grčija je dosegla 83 točk.
Slovenija se lahko na nekaterih področjih primerja tudi z najbolj digitalno razvitimi evropskimi državami. Tako beleži dobre rezultate pri digitalizaciji izobraževanja, človeških virih, vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj ter digitalni konkurenčnosti podjetij.
Kljub temu indeks odkriva potrebo po hitrejšem ukrepanju na nekaterih ključnih razvojnih področjih. Za hitrejši digitalni razvoj mora tako država v sodelovanju z drugimi deležniki pospešiti digitalizacijo javnih storitev, okrepiti digitalni sektor in infrastrukturo, spodbujati bolj prilagodljive oblike dela in z ukrepi za večjo privlačnost tehnoloških poklicev povečati število IKT-strokovnjakov, zlasti žensk, poudarjajo v Microsoftu.
Vir: STA