Vlada je z ukrepi za blažitev posledic koronske krize podjetjem in prebivalstvu po besedah finančnega ministra Andreja Širclja pomagala bolj, kot pa bi denimo z znižanjem davka na dodano vrednost (DDV). Davka na nepremičnine v tem mandatu ne namerava predlagati in tudi sicer se na davčnem področju ničesar ne bo uvajalo na hitro.

Država je namenom blažitve posledic epidemije covida-19 dala zelo veliko neposredne pomoči podjetjem, poskrbela pa tudi za nekatere socialne skupine, med njimi upokojence in študente. "Delujemo torej neposredno, ciljamo posamezna podjetja, posamezne skupine ljudi," je v spletnem pogovoru s časnikom Finance dejal finančni minister in izrazil prepričanje, da so ti ukrepi veliko bolj učinkoviti, kot bi bilo znižanje DDV.

Na pripombo, da so nekatere države v odzivu na covid-19 znižale DDV, je odvrnil, da druge države takšnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalcem kot Slovenija niso imele. Zato so se nekatere odločile za znižanje DDV, je dejal in dodal, da se v primeru znižanja obdavčitve blago v trgovinah verjetno ne bi pocenilo. Letos pričakuje, da se bo v proračun steklo približno deset odstotkov manj DDV kot lani.

Vlada je doslej sprejela pet protikoronskih paketov pomoči, pripravlja še šestega. Vrednostno je ocenjen na okoli ene milijarde evrov, je povedal.

Ena od novosti tokratnega protikoronskega paketa bo kritje dela stroškov panogam, ki jih je prizadela epidemija. "Država bo krila fiksne stroške, verjetno v pavšalnem znesku, da bo čim bolj enostavno," je dejal. Višina pomoči bo odvisna od tega, koliko je določena panoga prizadeta, prejela pa jo bodo lahko vsa podjetja, ki so se jim prihodki zaradi epidemije zmanjšali.

Jamstvena shema, ki jo je DZ sprejel pred prvomajskimi prazniki, po nekaj zapletih pa je v praksi zaživela poleti, se bo podaljšala, ob čemer je Šircelj napovedal nekatere spremembe. Merila, da lahko podjetje koristi jamstveno shemo, se bodo razširila, banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019. Poleg tega ne bo več obvezna poravnava.

Šircelj sicer pričakuje, da se povpraševanje po tovrstnih jamstvih države ne bo bistveno povečalo. "Likvidnost gospodarstva je dobra," je ocenil in dodal, da banke zaupajo podjetjem in jim dajejo kredite, kot so jim jih dajale tudi prej. Zato se jamstvena shema tudi ne uporablja toliko, kot se je pričakovalo, je pojasnil in dodal, da jo sam vidi bolj kot neke vrste rezervo za zagotavljanje likvidnosti. "A če se bo kriza nadaljevala, se bodo banke verjetno bolj posluževale tudi jamstvene sheme," je dejal. Podaljšala se bo tudi možnost odloga odplačevanja kreditov.

Na svarila pred valom stečajev po epidemiji je Šircelj potrdil, da nekatere mednarodne institucije opozarjajo na možno recesijo, ki naj bi prišla po koronski krizi. "A v kakšni obliki in kako, ne zna povedati nihče," je bil kritičen. "Mislim pa, da je finančni sistem na to pripravljen. Tudi bančni sistem je robusten," je zatrdil.

Ocenil je, da bo okrevanje po krizi v Sloveniji razmeroma hitro. Tudi Evropska komisija napoveduje naši državi hitrejšo rast od povprečja EU, je spomnil. Glede letošnjega stanja javnih financ pa je dejal, da bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta predvidoma nekaj nižji od 4,2 milijarde evrov, kolikor je določen s septembra sprejetim rebalansom.

K okrevanju bodo pomembno prispevala tudi evropska sredstva. Šircelj je povedal, da bo vlada nabor projektov za črpanje evropskih sredstev poslala v Bruselj decembra, poudarek pa bo na digitalizaciji, zelenih projektih in dolgoročnem razvoju. Vanj pa bo vključila tudi projekte na področjih, na katere nas mednarodne institucije že dlje časa opozarjajo, denimo zdravstva ali dolgotrajne oskrbe. "A tudi sami vemo, kaj moramo narediti," je dejal in naštel več denarja za zdravstvo, gradnjo domov za starejše in digitalizacijo izobraževanja.

Na finančnem ministrstvu ustanavljajo tudi posebno delovno skupino, ki bo preučila davčni sistem in predloge, ki jih je na tem področju oblikovala skupina pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. "Pri obremenitvi dela bomo šli v smeri večje konkurenčnosti," je napovedal. Splošna olajšava pri dohodnini se mu zdi prenizka, vendar je tu treba biti previden, saj lahko njeno zvišanje posredno pomeni večji primanjkljaj. "Vsekakor bom skrbel za stabilnost javnih financ," je zatrdil.

Glede davka na nepremičnine pa je dejal, da ga nenazadnje imamo že danes, namreč nadomestilo za uporabo stavnih zemljišč. Tudi v prihodnje bo sicer ostal prihodek občin, kar se mu zdi prav. "V tem mandatu tega davka ne bom predlagal," je zaključil. Tudi sicer je glede morebitnih sprememb davčnega sistema dejal, da ne bodo ničesar naredili na hitro, saj gospodarstvo potrebuje stabilen davčni sistem.

STA