Kaj je samozavest? Kako bi opisali odgovornost, ambicioznost, poslovno sodelovanje? Kateri most povezuje javni in zasebni sektor? Kako utegnemo sektorja povezati? Kaj bo imel od tega javni sektor in kaj slovensko gospodarstvo? Niz vprašanj, na katera smo odgovore, razlage, modrosti iskali na novembrskem MQ treningu v družbi strokovnjakov tako iz zasebnega kot javnega sektorja in z zavedanjem, da je dobra javna uprava v korist nas vseh, saj gradnja mostov med javnim in zasebnim poganja kolo napredka in razvoja tako gospodarstva kot celotne družbe in prinaša blaginjo za vse.

Tokratni MQ trening je tako zaznamovala vizija: Mi danes. Mi jutri. Mi vsi skupaj.

In po čem si bomo jesenski MQ trening najbolj zapomnili?

»Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem je lahko sila preprosto. Tu ne rabimo države, da nam pomaga, sami se moramo povezati.« To misel je z nami delila Saška Rihtaršič, direktorica Danfoss Trate.

»Študentje bi morali zato že med študijem pri vsakem predmetu sodelovati s podjetji. Tako bi vsaj malo zajezili tudi beg možganov,« je izpostavila dr. Mojca Ciglarič, dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Spodbujanje, motiviranje in ohranjanje mladih je še posebej pomembno v demografski situaciji, ki kaže na precej neugodne trende, kot nam je predstavil prof. dr. Jože Sambt iz ljubljanske Ekonomske fakultete in član Observatorija, avtonomne strokovne skupine Združenja Manager.

Da bi okrepili sodelovanje, bi se morali pogovarjati o medsebojnem spoštovanju, je poudaril prof. dr. Imre Cikajlo, dekan Poslovno-tehniške fakultete iz Nove Gorice. »V naši družbi namreč manjka spoštovanja do sogovornika, do drugih kultur.«

In v naši državi manjka interdisciplinarnosti, je razpravo zaokrožil dr. Roman Kuhar, predsednik Sociološkega društva Slovenije, profesor in nekdanji dekan ljubljanske Filozofske fakultete z razmišljanjem: »Če želimo imeti široko in kritično razmišljujoč kader, je interdisciplinarnost ključnega pomena.«

Ključno je tudi, da vodimo z zgledom, ustvarjamo sodelujoče okoliščine, kar je v prvi vrsti poslanstvo poslovnih voditeljic in voditeljev, po katerih se zaposleni zgledujejo. Pomembno je tudi zavedanje, da sodelovanje ni samoumevno. Veščino je treba krepiti in trenirati tako v javnem kot zasebnem sektorju. Predvsem pa je ključno, da smo, tako mag. Martina Puc, arhitektka organizacijskih okolij in vodja tokratnih treningov vodenja, odgovorni. »Dober vodja nima vsebinskih veščin. Ima znanja, prava stališča, da opolnomoči sodelavce, da sprejmejo odgovornost.«

Kakšen pa je ambiciozen, samozavesten in odgovoren poslovni voditelj, ki zna sodelovati in s tem pripomoči k razvoju, ustvarjalnosti in uspehom, smo skupaj z udeleženci ugotavljali na delavnici s predsednikom dr. Iztokom Seljakom. V duhu misli dekana dr. Cikajla: »Vsota učinkov izjemnih posameznikov je manjša od učinka skupnega prispevka vseh sodelujočih. Pred nami je zato veliko izzivov, največji med njimi pa je soočenje, kako eden proti drugemu ves čas uperjamo puščice in iščemo neznanje, namesto da bi se osredotočili na to, kaj znamo in kaj zmoremo. Zavedati bi se morali, da ne rabimo čete vrhunskih inženirjev, ker k zmagi ne prispeva samo inženir, ampak celotna ekipa vseh drugih profilov.«

In zavedati bi se morali, tako dekanja dr. Ciglaričeva, da je dober vodja tisti, ki se najprej notranje umiri, potem pa posluša in začuti empatijo do sodelavcev. »Voditi mora namreč s svojo osebnostjo in, čeprav je vodja, služiti zaposlenim tako, da lahko ti čim bolje opravljajo svoje delo.«

Niz vprašanj je tako dobil četo poučnih razmišljanj, spoznanj in modrosti. Na MQ treningu, ki smo ga na Združenju Manager poimenovali, kot je na treningu razgrnila izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič, po managerski inteligenci. Če ima čustvena inteligenca oznako EQ, zakaj ne bi imela managerska oznake MQ. »Ne nazadnje želimo Slovenijo z našo ambicioznostjo, samozavestjo, odgovornostjo in sodelovanjem peljati uspešno naprej in doprinesti k vzponu na lestvici konkurenčnosti.«