Vodenje je vodenje: v gospodarstvu ali javnem sektorju, so se strinjali govorniki na prvem MQ treningu z managerji v javnem sektorju konec novembra v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Eno glavnih sporočil je bilo tudi, da je za doseganje trajnostnega voditeljstva potrebno krepiti t.i. pristop s poslanstvom, kot ga je v svoji najnovejši knjigi poimenovala ena najvplivnejših ekonomistk na svetu Mariana Mazzucato.

V javnem sektorju moramo preizpraševati naše poslanstvo,” je o pomenu zavedanja smisla delovanja javnega zavoda opozoril Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana. Za zavod, ki ga vodi je to poslanstvo delovanja: kraljestvo domišljije. Razložil je tudi, zakaj si prizadeva, da cena vstopnice ostaja nizka – da so predstave čim bolj dostopne čim večjemu krogu ljudi. V tem vidi smisel in vlogo javnega sektorja: da služi javnemu dobremu.

Pomen skupne vizije in poti je izpostavila tudi Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager: »Potrebujemo eno skupno vodilo: dobri rezultati na pravi način. Manager je manager – v javnem ali zasebnem. Skrajni čas je, da se zavedamo, ko govorimo o dobrem in trajnostnem voditeljstvu, ne govorimo le o podjetjih, temveč tudi o javni upravi. Dobra javna uprava je v koristi vseh nas. Danes tako gradimo most med javnim in zasebnim. Zakaj? Ker verjamemo, da imamo na obeh bregovih primere dobrih praks, ki nam vsem lahko koristijo.«

Vodenje je vodenje
Visok pomen so sodelujoči na okrogli mizi pripisali odgovornosti, medsebojnemu zaupanju in spoštovanju. »Vodenje je vodenje,« sta se strinjala dr. Maja Ravnikar, ki vodi Nacionalni inštitut za biologijo z 200 zaposlenimi ter mag. Robert Cugelj, član poslovodstva DC Bled in pred tem dolgoletni direktor URI Soča. V tem javnem zavodu so na področju zdravstva, kjer je običajno tema varčevanje in racionalizacija, najprej uredili procese in na tem trdnem temelju oblikovali razvoj. Ta jih je pripeljal do velikega uspeha: podpisa pogodbe s Toyoto za sodelovanje na področju rehabilitacijske robotike.

Ravnikarjeva je poudarila potrebo po komunikacij in razumevanju znanosti, saj lahko z uporabo znanosti bistveno hitreje dosegamo napredek in razvoj, tudi ekonomsko. Vlogo internega komuniciranja pa je izpostavil Korenčan: »Pomembna je artikulacija smisla poslanstva – da vodja zna povedati, kaj je cilj. Znajdemo se v situacijah, ko ne vemo, zakaj nekaj počnemo. Ko določimo globlji smisel početja, osmislimo in opolnomočimo naše početje.«. Opolnomočenje in vitalni pomen osebne rasti poudarja tudi Boštjan Gorjup, direktor BSH Nazarje in spodbuja vodenje z zgledom: »Pri tem moramo biti managerji največji zgled vseživljenjskega učenja.«

O sodelovanju: direktor muzeja in rock pevec
»O pomenu javnega in skupnega dobrega, tudi kulture, v 21. stoletju najbrž ne bi smelo biti dvoma, ne nazadnje pa je naše poslovanje v veliki meri povezano s storitvami, ki jih za nas izvaja t.i. realni sektor, kar z drugimi besedami pomeni, da se velik del javnih sredstev posredno vrne v isti žep, od koder so bila vzeta. Prav tako ne bom povedal nič novega, če rečem, da blef, neprofesionalnost in različne zlorabe najdemo v vseh družbenih podsistemih, ne glede na njihov javni ali zasebni predznak. Do njih moramo zavzeti ničelno toleranco, pri čemer se strinjam, da je v zavodih, ki so pretežno financirani iz javnega proračuna, nujna še večja odgovornost, kot ob razpolaganju z lastnimi oz. korporativnimi sredstvi,« je s kolumno nagovoril dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje ter pevec in avtor besedil pri slovenski rock skupini Mi2.

Izzval je razpravo o temeljnem smislu podjetja – ta ni le maksimiranje dobička, temveč maksimiranje vrednosti. V tem je še ena podobnost javne uprave in gospodarstva: oba naj bi usmerjalo ustvarjanja vrednosti za déležnike. Smiseln je torej premik od poudarjanja, od kod kdo prihaja – iz javne uprave ali gospodarstva, k miselnosti: kam gremo skupaj, katero skupno poslanstvo in ambicija nas povezujeta.

Ne hitrost obdelave pacientov, temveč število zdravih v občini
Poslovna svetovalka mag. Martina Puc, RES-PONS, je z dekanjo ljubljanske fakultete za socialno delo dr. Liljano Rihter predstavila model uspešne preobrazbe organizacije in krepitve veščin voditeljstva. Udeleženci so v izkustvenem delu ugotavljali, zakaj je pomembno, da razvoj organizacije poteka skladno in sistemsko – sicer pride organizacija v neravnovesje, kar so slikovito pokazale konstrukcije iz kock. Pri tem tudi Pucova poudarja pomen razumevanja poslanstva, komunikacije in vključenosti ljudi: »Kaj je učinkovitost zdravstvenega doma? To ni hitrost obdelave pacientov, temveč število zdravih ljudi v občini. Uspešnost fakultete za javno upravo ni število raziskovalnih projektov, temveč kako dobra je javna uprava v državi.«

S ciljem večjega medsebojnega razumevanja so udeleženci v zadnjem delu srečanja z Barbaro Lapajne Predin, predavateljico na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo, trenirali krepitev veščin vodenja. Spodbudila je k temu, da vodje okrepijo pohvale: »Premalo znamo pohvaliti. In ko pohvalimo, naj bo pohvala realna. Ljudje prepoznajo, kadar je pohvala iskrena in se z njo lahko identificirajo; to ljudi motivira in jim da občutek vrednosti.«