Po izbruhu epidemije se je lani delno zaradi globokih primanjkljajev, delno pa zaradi upada BDP, močno povečala zadolženost članic EU. Slovenija je med državami z večjim obsegom lanskega zadolževanja, a ne odstopa bistveno od evropskega povprečja. Toda pravo ceno epidemije bo pokazalo okrevanje.

Sodeč po proračunskih dokumentih bo javni dolg Slovenije tudi še leta 2024 znašal okoli 78 odstotkov BDP. To pomeni, da se bo država v petih letih, zaznamovanih z epidemijo in odpravljanjem njenih posledic, zadolžila za okoli 12,5 milijarde evrov neto, kažejo naši izračuni, narejeni na podlagi načrtov ministrstva za finance in gospodarskih napovedih Umarja. To je skoraj 6000 evrov dodatnega dolga na prebivalca.

Slovenija pri tem verjetno ne bo izjema med državami EU. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo proračunsko bolj stabilne članice, predvsem Nemčija, dopuščale svobodnejše oblikovanje proračunov drugih članic, preden bodo začele pritiskati za večjo fiskalno vzdržnost. Javni dolg Nemčije se je lani povečal za deset odstotnih točk, a ostal pod 70 odstotki BDP.

Javni dolg držav EU se je lani povzpel za 13 odstotnih točk in konec leta dosegel skoraj 91 odstotkov BDP. Čeprav so se članice lani močno zadolževale, pa je vendarle treba dodati, da je skoraj tretjina rasti dolga, merjenega v deležu BDP, posledica upada BDP. V znesku se je javni dolg držav EU povečal za 11 odstotkov.

Tudi Nemčija je lani ob štiriodstotnem proračunskem primanjkljaju povečala javni dolg za deset odstotnih točk. S temi podatki je med državami z boljšimi proračunskimi kazalci. In čeprav EU s skladom za okrevanje močno spodbuja javno potrošnjo, je prav od Nemčije pričakovati, da bo kmalu začela opozarjati, da morajo biti sredstva porabljena z namenom spodbujanja gospodarske aktivnosti in ne zgolj porabljena. To bi lahko vplivalo tudi na načrte Slovenije.

Rekordna vrednost dolga

Slovenija je z 80,8 odstotka BDP javnega dolga zadolžena manj od povprečja EU, a je kljub temu med desetimi najbolj zadolženimi članicami. Javni dolg se je konec leta povsem približal rekordnim vrednostim. Če zadolženost še ni rekordna v relativnem pogledu, pa je rekordna vrednost dolga, ki je konec leta dosegel 37,4 milijarde evrov. To bi lahko bila ovira za Slovenijo v prihodnjih letih.

Sodeč po načrtih državne porabe bo imela Slovenija vsaj še tri leta primanjkljaj večji od treh odstotkov BDP. Javni dolg se bo zaradi velikega primanjkljaja ohranjal okoli 80 odstotkov BDP, je razvidno iz programa stabilnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Po teh načrtih se bo s 37,4 milijarde evrov, kolikor je znašal konec leta 2020, do leta 2024 povzpel na 44,2 milijarde evrov, kažejo naši izračuni na podlagi proračunskih dokumentov in gospodarskih napovedi Umarja. Javni dolg na prebivalca bo do konca leta 2024 dosegel okoli 21 tisoč evrov.

Mediteran znova v ospredju

Podobno kot v prejšnji krizi po rasti dolga tudi tokrat izstopajo države ob Sredozemskem morju. Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Ciper in tudi Francija so se pred izbruhom novega koronavirusa še vedno ubadali s posledicami prejšnje krize. Med epidemijo so te države pristale na vrhu tako po obsegu dolga konec leta kot po lanski rasti zadolženosti. Tudi lanski proračunski primanjkljaj je bil največji prav v teh državah. Izjemi sta Portugalska in Ciper z zgolj 5,7-odstotnim primanjkljajem.

Najbolj je poskočil grški javni dolg, ki se je, merjeno v deležu BDP, lani povečal za 25 odstotnih točk in presegel dvakratnik njihovega bruto domačega proizvoda. In to čeprav se je v znesku povečal zgolj za tri odstotke, najmanj med državami članicami. To samo potrjuje, kako pomembna je stabilnost javnih financ ob nastopu gospodarske krize.

Med članicami EU se je lani najmanj zadolžila Irska, ki je sicer prav tako uvedla stroge ukrepe za zajezitev virusa, vendar je močna rast izvoza (predvsem velikih multinacionalk s sedežem na Irskem) tej otoški državi celo prinesla gospodarsko rast.

Vir: Delo