»Gospodarske odnose med Slovenijo in Nemčijo zaznamuje skoraj 11 milijard evrov težka blagovna menjava. Na krepitev slovensko-nemškega odnosa vpliva še visoka stopnja izvoza slovenskih podjetij, z 1,4 milijarde evrov neposrednih naložb pa so Nemci tudi eni najpomembnejših tujih vlagateljev,« izpostavljajo predstavniki Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija).

Raziskavo zbornice sta komentirala tudi člana upravnega odbora AHK Slovenija Christof Vollstedt in Simon Franko, ki opozarjata na visoke stroške dele v Sloveniji, v tem smislu pa pozdravljata napovedano davčno reformo, ki bi po njunem mnenju privabila visoko izobražen kader. Ob tem sta se dotaknila še šolske ureditve in odgovornost izobraževanja zaposlenih delno pripisala tudi podjetjem samim.

AHK Slovenija že tradicionalno izvaja raziskavo gospodarskega stanja v Nemčiji in Sloveniji, v kateri med drugim ugotavlja tudi naložbeno klimo nemških gospodarstvenikov. V ospredju tokratne 18. raziskave je bila ocena aktualnih razmer podjetij v Nemčiji, napovedi in pričakovanja nemških podjetnikov, prednosti slovenskega gospodarskega okolja, obenem pa so predstavili tudi področja, ki v Sloveniji dopuščajo prostor za izboljšave. Na zbornici so predstavili tudi vpliv pandemije na gospodarske trende.

Nemci optimistični

Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo letos ne bo utrpela padca, ravno nasprotno, nemški podjetniki v tem letu pričakujejo dodaten razvoj slovenskega izvoza v največje evropsko gospodarstvo. »Večina gospodarstva ocenjuje trenutne razmere kot dobre, tudi obeti so dobri. Skoraj polovica podjetij (47 odstotkov) pričakuje, da bodo razmere v tem letu ostale dobre, 39 odstotkov jih meni, da se bo njihov poslovni položaj izboljšal,« je ugotovitve raziskave povzela vodja korporativnega komuniciranja pri zbornici Tina Drolc.

Nemška podjetja v Sloveniji so glede letošnjega leta izredno optimistična, številna celo bolj, kot so napovedi za splošne gospodarske razmere. Na zbornici dodajajo, da je to po svoje presenetljivo, saj je minulo leto zaznamovala pandemija in recesija v gospodarstvu, podjetja pa kljub temu tudi na področju prodaje in izvoza optimistično gledajo in pričakujejo skladen razvoj izvozne prodaje v tem letu.

Porast zanimanja za slovenski trg

Pričakovanja zaposlovanja in naložb podjetij, ki so že v Sloveniji, je predstavila direktorica Deslo – AHK Katja Stadler, ki pravi, da bo večinski odstotek tovrstnih podjetij ohranil enako raven neposrednih naložb, nekatera podjetja pa so že napovedala povečano vlaganje.

Kar zadeva dodatnih zaposlitev je Stadlerjeva povedala, da nemška podjetja v Sloveniji nameravajo dodatno zaposlovati, a vendar jih je precej tudi takih, ki bo ohranilo isto število zaposlenih. V primerjavi s prejšnjim leti, je delež podjetij, ki bo letos ohranila enako število zaposlenih sicer nekolik upadel in zdaj znaša 59 odstotkov; lani je znašal 65 odstotkov. Povečal se je tudi delež podjetij, ki bodo dodatno zaposlovala, iz lanskih 18 odstotkov se je delež povečal na 28 odstotkov.

Nemške investicije

Porast pa zbornica beleži tudi na področju zanimanja nemških podjetnikov za slovenski trg. Na zbornico se obračajo tako podjetja, ki so v Sloveniji že prisotna, kot takšna, ki jih tukaj še ni. Stadlerjeva razlaga, da izrazit porast zaznavajo na področju povpraševanja po slovenskih dobaviteljih; nemška podjetja namreč želijo krajšati trenutne dobavne verige. Med Nemci visoko ostaja tudi zanimanje za prevzeme in investicije v slovenska podjetja, zbornica je zgolj letos dobila deset ločenih povpraševanj za tovrstne vložke, še dodaja Stadlerjeva.

Prednost lokacija in izobrazba

Primerjavo Slovenije z drugimi sorodnimi državami je predstavila Gertrud Rantzen, predsednica AHK Slovenija. Nemški podjetniki v primeru selitve svojih obratov namesto Slovenije najpogosteje izberejo Avstrijo, Slovaško, Poljsko, Hrvaško ali Romunijo, je jasna Rantzenova.

Slovenija sicer v primerjavi z ostalimi evropskimi državami prednjači na področju lokacijskih pogojev. Manjši upad so nemški podjetniki opazili na področju pripadnosti in produktivnosti slovenskih delavcev.

Vir: Delo