Slovenija je v minulem letu, ki ga je zaznamovala koronakriza, za ukrepe namenila skoraj tri milijarde evrov, a premalo smo naredili za ohranjanje likvidnosti podjetij, je pokazala raziskava Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) o učinkih protikoronskih ukrepov. Njihova anketa med 204 podjetji, ki so jo izvedli lanskega oktobra in novembra, je pokazala, da so podjetja izrazito pesimistična, še posebej mala in srednja, zaradi koronakrize pa bodo letos krčila predvsem naložbe v neotipljivi kapital (blagovne znamke, licence, človeški kapital ...), opredmetena sredstva in naložbe v usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, kar lahko vpliva na konkurenčnost v prihodnje.

Podjetja so v anketi tudi ocenila, da so bili ukrepi iz protikoronskih paketov (od PKP 1 do PKP 5) koristni, še posebej na področju izplačil nadomestil plač in oprostitve plačil socialnih prispevkov, vendar pa podjetja niso bila zadovoljna s tem, kako so bili napisani pogoji, kdo lahko dobi pomoč, zelo močan je tudi strah pred morebitnim vračilom. Zato je želja delodajalcev, naj bodo ukrepi v prihodnje enostavni, pridejo hitreje in s čim manj izjemami.

Neustrezni ukrepi za ohranjanje likvidnosti podjetij

Soavtorica raziskave Polona Domadenik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EF) je pojasnila, da je bil dostop do financiranja zelo krivičen, tako da so se manj razvite države težje spopadale s posledicami epidemije kot druge, bolj razvite države. Poudarila je, da bo izjemen izziv odplačevanje dolga v prihodnosti: »Če se ne bomo dogovorili, kam nameniti denar v postkovidnih časih, bomo imeli v prihodnosti težave s servisiranjem dolga.«

V Sloveniji smo za ukrepe, povezane z epidemijo koronavirusa, lani namenili skoraj tri milijarde evrov, največ, 39 odstotkov, za ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Slovenija je po mnenju Domadenikove premalo namenila za ukrepe za ohranjanje likvidnosti podjetij, ki so bili po njenem slabi, zato se lahko zgodi, da bo ravno zato pri nas več stečajev kot v primerljivih državah.

Slaba polovica podjetij zaradi korone zmanjšuje naložbe

Anketa ZDS med podjetji je pokazala, da so podjetja izrazito pesimistična in zaradi epidemije pričakujejo negativen vpliv na gospodarstvo tudi letos. Lani so bila bolj pesimistična manjša podjetja, saj 94 odstotkov malih in srednjih ter 96 odstotkov mikro podjetij pričakuje negativen vpliv krize na gospodarstvo. Med malimi podjetji je izrazit upad domačega povpraševanja, med mikropodjetji so težave z zagotavljanjem likvidnosti, pesimistična pričakovanja pa so tudi glede dobička.

Po oceni soavtorice raziskave Tjaše Redek iz EF skrb zbuja podatek, da bo približno polovica vprašanih zmanjšala naložbe v opredmetena sredstva, neotipljivi kapital, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. »To je izrazito nevarno z dolgoročnega vidika konkurenčnosti. Raziskave kažejo, da je ravno neotipljivi kapital vir konkurenčnosti. Zato je v luči prihodnjih ukrepov smiselno nameniti pozornost tudi tem vidikom,« pravi Tjaša Redek. Negativen vpliv koronakrize bo tudi na področju zaposlenosti, a ta ni tako izrazit kot pri drugih kategorijah poslovanja, kar kaže, da so ukrepi na tem področju pomagali, še dodaja.

Več v Financah