Živimo v času gospodarske rasti in pozitivnih izzivov, s katerimi se srečujemo pri managerskem delu. Gospodarska rast v primerjavi z obdobjem pred 2008 temelji med drugim tudi na podjetniški in managerski sposobnosti Slovencev, ki je dobila ponovni zagon v zadnjih letih. Veseli smo dviga na lestvici konkurenčnosti IMD, ki je bila nedavno objavljena, a pred nami so pomembni prelomni trenutki, ki bodo odločali o smeri Slovenije v prihodnje. Da, to so volitve.

Glavnino gospodarske rasti predstavljajo mala in srednja podjetja, izvozniki. Velika razpršenost gospodarskih družb po sektorjih, velikosti in prodajnih trgih je dobra osnova za dolgoročno stabilnost slovenskega gospodarstva. Pomemben element gospodarske stabilnosti pa je tudi ekonomska politika države.

Predvolilne diskusije so v primerjavi s preteklimi tokrat v večji meri namenjene prihodnosti Slovenije in razvoju gospodarstva, programi nekaterih strank pa precej podobni stališčem, ki jih zagovarja Združenje Manager, med njimi tudi:

- razbremenitev plač za višji neto za vse z uvedbo razvojne kapice, možnost višje splošne davčne olajšave ali sprememba dohodninske lestvice z ukinitvijo 50% dohodninske stopnje

- nadaljnje zmanjšanje obdavčitve 13. plače in nagrad iz uspešnosti

- debirokratizacija in odprava predolgih administrativnih postopkov

- prožnejša delovnopravna zakonodaja in

- ureditev zdravstvenega resorja.

Pozdravljamo, da je ustvarjanje pogojev za večjo dobičkonosnost in rast podjetij končno tudi tema predvolilnih soočanj, naša želja pa je, da na tej ideji vlada gradi ugodnejše okolje za slovensko gospodarstvo. V Združenju Manager smo bili pred leti prvi, ki smo javno izpostavili, da je dobiček pogoj za rast podjetij in da ni nekaj slabega, kar so končno na soočanjih zagovarjali tudi prvaki večine strank.

UMAR je ob tem v zadnjih poročilih izpostavil, da je eden temeljnih problemov slovenskega gospodarstva in javnega sektorja produktivnost. Še ena prvina, s katero smo se bistveno premalo ukvarjali v preteklosti. Prvina, ki je Slovenci nimamo globoko v sebi in jo še osvajamo. UMAR je izpostavil tudi neugodne demografske trende. Vemo, da za rast in produktivnost potrebujemo kader. Pri tem demografija ni edini problem. Da jih med 15.000 in več Slovenci, ki zapustijo Slovenijo, skoraj 30 % predstavlja visoko izobražen kader, nas mora skrbeti. Eden od ključnih pogojev, da kader, ki ustvarja višjo dodano vrednost, pridobimo nazaj, je tudi davčna razbremenitev njihovega prihodka. Diši po razvojni kapici? Morda se še spomnite, pobuda razvojne kapice je nastala pred leti prav v našem združenju in dobro je, da jo zdaj zagovarjajo tudi nekatere politične stranke oziroma so jo osvojila tudi druga interesna gospodarska združenja. Bolje pozno kot nikoli.

Naj bodo te besede spodbuda za ponovni razmislek, koga boste volili in da boste zagotovo volili. Vsak glas šteje. Managerji smo nedavno prisluhnili analizi dvakratnega finančnega ministra in profesorja dr. Dušana Mramorja o učinkih gospodarskih ukrepov zadnjih šestih slovenskih vlad na seminarju, ki smo ga pripravili s Centrom poslovne odličnosti EF Univerze v Ljubljani. Bistvena sporočila in dognanja so bila nedavno objavljena v Delu, intervju pa v Dnevniku. V branju ju priporočamo tudi vsem tisti, ki se izobraževanja niste udeležili.

In naj služijo tudi v razmislek o izzivih prenizkih plač oziroma produktivnosti, o konkurenčnosti in pomanjkanju kadrov v poletnem času. S temi temami se bomo namreč srečali na našem Managerskem kongresu 27. in 28. septembra 2018.  

Za navdih in sproščeno druženje pa se v prihodnjem tednu srečamo na Managerskem večeru v Operi, kjer se nam ob vrhunskem kulturnem spektaklu in druženju zagotovo porodijo odlične ideje za naslednji cikel razvoja družb, ki jih vodimo.

Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager in generalni direktor Danfoss Trate