Ob podnebnih protestih: V poslovnem svetu imamo lahko plan B, nihče pa nima planeta B
Napovedi o trajnosti so se s koncem lanskega leta po vseh raziskavah, podnebnih protestih in drugem končala z ugotovitvijo: preostalo nam je 12 let, da se izognemo nekaterim najbolj uničujočim vplivom podnebnih sprememb. Vzporedno z današnjimi podnebnimi protesti tudi na drugem dnevu Managerskega kongresa v Portorožu naslavljamo trajnostno naravnanost v gospodarstvu. Orodje, na katerega se lahko v slovenskem okolju opremo, je strategija Poslovanja s trojnim izidom People, Planet, Profit.
To je bil tudi glavni poziv Managerskega kongresa Združenja Manager gospodarstvenikom. Podpiramo podnebne proteste, zavedamo se, da ima tudi gospodarstvo veliko vlogo in odgovornost pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti, ki jo bomo pustili našim zanamcem. Pozivamo k hitrejši vpeljavi Poslovanja s trojnim izidom. Triple bottom line: people, planet, profit ni nov koncept, ampak izhaja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, a zanj celotna družba naredi premalo. Veliko podjetij sicer prepoznava, da jim trajnostna usmerjenost prinaša konkurenčno prednost in pripadne kupce, predvsem predstavnikov mlajše generacije.
»Do največjih onesnaževalcev in energetskih porabnikov postaja vse bolj kritična vedno večja masa družbe, kar se odraža tudi v odklonilnih odločitvah potrošnikov. Na drugi strani pa nove usmeritve za odgovorno upravljanje okolja in manjšo porabo energije podjetjem omogočajo priložnost ustvariti konkurenčno prednost ob podpori dveh megatrendov – digitalizacije in trajnostnega razvoja. Z vpeljavo Poslovanja s strojnim izidom poslujemo tako, da se držimo treh načel: finančne, družbene in okoljske odgovornosti. V tem so priložnosti, ambicije in vzvodi rasti tudi za Slovenijo. Radi rečemo, da imamo v poslovnem svetu vedno plan B, vse preveč ljudi pa pozablja, da nimamo planeta B,« opozarja in spodbuja Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager.
Ponudniki, ki so okolju neprijazni, bodo počasi izginjali s trga
Gregor Benčina, predsednik Skupine Slovenijales, pobudnik Greentech Slovenia in soustanovitelj Centra energetsko učinkovitih rešitev, je na današnjem panelu na vprašanje, če je pot do večje konkurenčnosti v zeleni tehnologiji prihodnosti ponudil odgovor, da se spremembe začnejo s pogovorom, naslednji korak pa je akcija: »Zavedati se moramo, da lahko vsak od nas nekaj prispeva. Zmotno je, če mislimo, da je zeleno dražje. Iz trajnostne naravnanosti podjetja izhajata dve pozitivni stvari: energetska učinkovitost, s katero se zgradi konkurenčna prednost, in sprememba potrošniških navad. Ponudniki, ki so okolju neprijazni, bodo počasi izginjali s trga.«
Pozivi za hitrejšo uvedbo vsesplošne strategije za trajnostno Evropo do leta 2030
V zadnjem obdobju so k potrebi po operacionalizaciji principa trajnosti izjemno prispevali Združeni narodi s cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals, SDGs). Slednji so postali primerjalno orodje in najpomembnejši katalizator globalne trajnostne politike. Cilje trajnostnega razvoja, skupaj jih je 169, je leta 2015 sprejelo 193 držav članic, do leta 2030 pa naj bi jih tudi dosegle. Trenutno nismo prepričani, da lahko ta cilj dejansko dosežemo v zastavljenem časovnem obdobju.
Julija se je tako zbrala tudi velika skupina evropskih managerjev z obljubo, da bo od 1. novembra naprej Ursulo von der Leyen in njeno ekipo pozivala k hitrejši uvedbi vsesplošne strategije za trajnostno Evropo do leta 2030. Njenim pozivom se vsak dan pridružujejo novi managerji, ki jih je že več dvesto vključenih. Več o projektu.
Za izboljšanje ozaveščenosti o vlogi vodilnih kadrov pri prehodu v trajnostnost je tudi evropsko združenje managerjev CEC, ki predstavlja več kot milijon vodilnih kadrov, sprožilo kampanjo ManagersForFuture. Namen je spodbuditi razprave o razvijajočih se temeljih vodstvenih poklicev in najboljših praks, ki bodo podjetjem pomagala pri uvajanju vodstvenih modelov za prihodnost – od usposobljenosti prek struktur do trajnostnih vplivov. Zaradi moči, ki jo imajo voditelji, mora kritična masa poslovne družbe dojeti, da so nekatere dobrine omejene, obnovljivi viri pa danes še vedno pogosto slabo upravljani. Več o projektu.