Hitro naraščanje obrestnih mer bo kratkoročno prizadelo predvsem tista podjetja, ki se v večji meri financirajo z dolgom, pravijo v Dun & Bradstreet.

 V letu 2021 je bila rast slovenskih podjetij še posebej intenzivna – celotni prihodki so se glede na 2020 povečali za 24 odstotkov, izvoz za 29, čisti dobiček za skoraj 100 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega za 10 in število zaposlenih za 4 odstotke, v svoji analizi ugotavlja Dun & Bradstreet. Za prihodnje napoveduje višanje obrestnih mer in zmanjševanje kreditne sposobnosti podjetij.

Izjemna rast v 2021

Slovensko gospodarstvo je v letu 2021 poslovalo zelo uspešno. Celotni prihodki slovenskih podjetij so se v letu 2021 povečali za 23,4 milijarde evrov, kar je za 24 odstotkov več kot v letu 2020. Izvoz je bil v 2021 glede na 2020 večji za 29 odstotkov in je znašal dobrih 51 milijard evrov. Čisti dobiček slovenskega gospodarstva se je v 2021 v primerjavi z 2020 povečal za slabih 100 odstotkov na 5,7 milijarde evrov. To je vplivalo tudi na večjo dodano vrednost na zaposlenega, ki se je v 2021 glede na 2020 povečala za 4.894 evrov ali za 10 odstotkov na 52.208 evrov. Tudi povprečno število zaposlenih je bilo v 2021 večje za 4 odstotke v primerjavi z 2020. Če pogledamo širši časovni horizont, potem lahko ugotovimo, da so celotni prihodki, izvoz in čisti dobiček slovenskih podjetij od začetka finančne krize 2008 naprej v povprečju naraščali. Kot vidimo iz grafov spodaj, je bila lanska rast še posebej intenzivna.

Graf 1: Gibanje celotnih prihodkov in izvoza slovenskih podjetij od leta 2008 naprej. Vir: Dun & Bradstreet.

Graf 2: Gibanje čistega dobička slovenskih podjetij od 2008 naprej. Vir: Dun & Bradstreet.

Tudi dodana vrednost za zaposlenega v slovenskih podjetjih je v povprečju naraščala od 2008 naprej, povprečno število zaposlenih pa je lani znova doseglo predkrizno raven.

Graf 3: Gibanje dodane vrednosti na zaposlenega od 2008 naprej. Vir: Dun & Bradstreet.

Graf 4: Gibanje povprečnega števila zaposlenih od 2008 naprej. Vir: Dun & Bradstreet.

Obrestne mere so od 2008 do sredine 2022 padale ali bile negativne.

Naraščanje celotnih prihodkov, izvoza, čistega dobička in dodane vrednosti na zaposlenega v opazovanem obdobju je posledica ugodnih razmer v poslovnem okolju slovenskih podjetij, ki so jih ta tudi znala izkoristiti. Te razmere v poslovnem okolju določajo makroekonomske spremenljivke, med njimi tudi obrestne mere, ki so v celotnem opazovanem obdobju, to je od začetka finančne krize 2008 naprej padale, od sredine 2015 do sredine 2022 pa so bile celo negativne.

Graf 5: Gibanje trimesečnega Euriborja od 1. 1. 2007 do danes. Vir: The European Money Markets Institute (EMMI).

Graf 6: Gibanje trimesečnega Euriborja v zadnjih 12 mesecih. Vir: The European Money Markets Institute (EMMI).

Graf 7: Forward krivulja za trimesečni Euribor. Vir: Chatham Financial.

Iz grafa lahko razberemo, da bo trimesečni Euribor v prihodnje še rastel in bo nekje poleti 2023 dosegel vrednost okoli 2,5 odstotka. Nato bo rahlo upadel, vendar predvidoma ne pod 2 odstotka, nato pa se bo naraščanje nadaljevalo s počasnejšo dinamiko, tako da bo nekje v začetku 2033 dosegel 3 odstotke. Na podlagi danes dostopnih informacij tako lahko pričakujemo, da se bo trimesečni Euribor do januarja 2023 približal vrednosti 2 odstotkov. Ker je negativno območje zapustil na začetku letošnjega drugega polletja, se bo referenčna obrestna mera v 2022 v povprečju povzpela za 0,5 odstotka.

Zmanjšala se bo kreditna sposobnost podjetij

Ocenjujemo, da se bodo finančni odhodki slovenskih podjetij v 2022 povečali za okoli 269,1 milijona evrov, če upoštevamo, da je celotna zadolženost slovenskega gospodarstva konec 2021 znašala 53,8 milijarde evrov. Učinek bo predvidoma višji v 2023, ko bodo obrestne mere celo leto nad 2 odstotkoma, to pa pomeni, da se bodo finančni odhodki  povečali za okoli 1,1 milijarde evrov. Zaradi naraščanja obrestnih mer in posledično finančnih odhodkov se zmanjšuje kreditna sposobnost podjetij.

Kot primer navajamo obseg novih posojil, ki jih banke v Združenem kraljestvu odobrijo majhnim in srednje velikim podjetjem. Ta obseg se zmanjšuje, saj so banke tveganju nenaklonjene in zaostrujejo kriterije za odobravanje posojil. Podobno je bilo v drugem četrtletju 2022 tudi v nekaterih drugih evropskih državah (Signals of a Changing Market Landscape, Dun & Bradstreet).

Graf 8: Letne stopnje rasti posojil majhnim in srednje velikim podjetjem (SMEs) in velikim podjetjem v Združenem kraljestvu. Vir: Bank of England.

Zaradi rasti Euriborja bo pomembno zmanjševanje zadolženosti podjetij

Naraščanje obrestnih mer se bo nadaljevalo toliko časa, dokler se inflacija v evrskem območju ne bo zmanjšala na okoli 2 odstotka, kar je cilj monetarne politike Evropske centralne banke. Glede na to, da je trenutno inflacija krepko nad tem ciljem (julija je bila 8,9 odstotka, do konca leta pa naj bi bila v skladu z napovedjo Evropske komisije 6,1 odstotka), lahko pričakujemo, da bo Euribor v prihodnosti še naraščal.

Glede na njegovo pričakovano rast v prihodnosti in glede na to, da bo ostal na bistveno višjih ravneh, kot smo bili vajeni v zadnjih letih, bo gospodarstvo ravnalo preudarno, če bo začelo zmanjševati svojo zadolženost. Na ta način bo zmanjšalo vpliv odhodkov iz financiranja na čisti poslovni izid obračunskega obdobja, zaključujejo v Dun & Bradstreet.

Dokler se inflacija v evrskem območju ne bo zmanjšala na 2 odstotka (do konca leta naj bi bila 6,1 odstotka), bo Euribor še naraščal. V takih razmerah bo gospodarstvo ravnalo preudarno, če bo začelo zmanjševati svojo zadolženost.

Vir: Dun & Bradstreet za Združenje Manager