Združenje Manager je na današnjem dogodku Observatorij 2022 iskalo rešitve na aktualne izzive v družbi, s katerimi bomo lahko v Sloveniji povečali družbeno blaginjo. Prof. dr. Dušan Mramor, predsednik Observatorija Združenja Manager, je poudaril, da gre za doprinos k razumevanju, kako prelomno obdobje je pred gospodarstvom celega sveta.

»Observatorij in akcijski načrt za višjo rast produktivnosti nas usmerjata, kaj moramo narediti in kako. Dobronamerno, s skupnim ciljem in profesionalno. In potem je tu še kdo. Kdo so najboljši voditelji, ki bodo znali in zmogli voditi tako, da bomo prosperirali vsi: podjetja, zaposleni, državljani, narod, država? Ta izziv, kdo so pravi voditelji in voditeljice za te čase in izzive, je naša skupna skrb, še posebej v kombinaciji s supervolilnim letom,« je v uvodnem nagovoru izpostavila Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager.

Izkušnje boljših kažejo, da je za preboj potreben konsenz

Da se kot družba zadnja leta bistveno premalo zavedamo, da je pot do ekonomsko uspešne države preko uspešnega, rastočega in ne nazadnje tudi profitabilnega gospodarstva, pa je poudarila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager: »Slovenija je odprto evropsko gospodarstvo, soočeno s povečano globalno negotovostjo. Naša dolgoročna uspešnost je odvisna od naše konkurenčnosti, ta pa od globalnega pozicioniranja države. Izkušnje uspešnih, gospodarsko konkurenčnih, socialno pravičnih in razvojno usmerjenih držav kažejo, da so svoj preboj lahko dosegle, ko so vse skupine, ki soustvarjajo prihodnost družbe, uspele doseči konsenz. To zahteva veliko zrelosti, kompromisov.«

V nadaljevanju današnjega dogodka na Ekonomski fakulteti UL so se sogovorniki v dveh pogovornih omizjih dotaknili trileme: okolje, staranje, blaginja, drugi del pa so posvetili zelo aktualnim tehnološkim premikom za nujne spremembe globalnega gospodarstva – razogljičenje, umetna inteligenca, nalezljive bolezni in digitalizacija – in kako se bo v vsem tem znašla ekonomska politika.

Dopolnjen akcijski načrt obsega tudi vzvode za doseganje nematerialne blaginje

Prvi panel so namenili pregledu realizacije akcijskega načrta, ki ga je lani Observatorij v sodelovanju s 40 strokovnjaki z zelo različnih področij pripravil v zasledovanju višje rasti produktivnosti. Današnja ključna ugotovitev je bila, da je Slovenija napredovala pri produktivnosti - predvsem na področju razvoja infrastrukture, hkrati pa nas čaka še veliko izzivov - predvsem na področju mehkih dejavnikov. Z namenom, da se pospeši uresničevanje ukrepov iz akcijskega načrta (pri 40 odstotkih ukrepov namreč ni bilo narejenega nič), se ta nadgrajuje iz področja povečanja produktivnosti na povečanje celotne materialne in nematerialne blaginje. »Ne samo, kako učinkovito delamo, ampak koliko ljudi dela. In kaj je pomembno, da se ljudje dobro počutijo v državi,« je pristavil dr. Mramor.

Sodelujoči na omizju so izpostavili še:
- dr. Tjaša Redek, Katedra za ekonomijo, EF: »Kadri so ključni dejavnik razvoja in povečevanja produktivnosti v prihodnosti.«
- dr. Jože Sambt, Katedra za matematiko, statistiko in operacijske raziskave, EF: »Vsako leto težje zagotavljamo dolgoročno vzdržnost javnofinančnih izdatkov, zato je nujen dvig produktivnosti.«
- dr. Polona Domadenik Muren, Katedra za ekonomijo, EF: »Produktivnost je ključna stvar, če želimo zagotoviti nematerialno blaginjo za prihodnje generacije.«
- dr. Aljoša Valentinčič, Katedra za denar in finance, EF: »Gospodarstvo je vse bolj konzervativno. Potrebna sta premik v glavah in več tveganja.«
- dr. Matjaž Koman, Katedra za ekonomijo, EF: »Za spremembe sta nujna zaupanje in višji etični standardi, ki so v Sloveniji trenutno zelo nizko.«
- dr. Ali Žerdin, odgovorni urednik Sobotne priloge, Delo: »Ob zaupanju ima velik pomen tudi inkluzivnost - da imajo ljudje občutek, da so vključeni v odločanje.«

Koreniti tehnološki premiki zahtevajo spremenjen način delovanja gospodarstva

V drugem delu dogodka so se sogovorniki panela dotaknili več tem, med drugim najaktualnejših, kot so razogljičenje, digitalizacija, umetna inteligenca. Izpostavili so, da bo treba preobraziti način, kako delujemo, tako v podjetjih kot na ravni družbe. Ključna ni digitalizacija, ampak spremenjen način delovanja gospodarstva v smeri pametne specializacije. Pri tem bi morala država zasledovati vizijo, da je Slovenija na enem področju najboljša na svetu, ne da le lovimo povprečja EU.

Sogovorniki dr. Dušana Mramorja, predsednika Observatorija ZM, so med drugim poudarili:
- dr. Martin Čopič, Fakulteta za matematiko in fiziko: »Razogljičenje je najresnejši problem, ki čaka globalno družbo v naslednjih letih.«
- dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko: »Največji primankljaj je, ker v podjetjih ne vedo, kakšno dodano vrednost jim lahko prinese umetna inteligenca.«
- dr. Tatjana Avšič Županc, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo: »Nalezljive bolezni povzročajo vse več smrti na svetu, zdaj že okoli 30 odstotkov, in to je globalni izziv.«
- dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj: »Časa za odlašanje ni več, potreben je hiter in ambiciozen pristop k digitalni preobrazbi.«