Odgovornost podjetij za okolje in človekove pravice (po vsej dobaviteljski verigi)

Nova evropska zakonodaja iz paketa Evropskega Zelenega Dogovora, Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, katere predlog je Evropska komisija sprejela začetek lanskega leta, je sedaj v usklajevanju pred končnim sprejemom v Evropskem parlamentu. Na njeni osnovi bodo velika podjetja v državah članicah in tako tudi v Sloveniji, nosila odgovornost za izvajanje temeljitih skrbnih pregledov, kot tega doslej še nismo videli. Srednje velika podjetja, ki so del teh verig, pa bodo prav tako posredno obremenjena z obsežnimi pravnimi, operativnimi in administrativnimi zahtevami večjih kupcev.

To pomeni, da bodo podjetja po svoji verigi vrednosti, vse do virov, imela dolžnost izvajanja skrbnega pregleda partnerjev, dobaviteljev in izvajalcev, geografsko neomejeno. To bo vključevalo ocenjevanje, odvračanje in popravljanje škodljivih vplivov poslovanja ter škodljivih vplivov nastajanja, uporabe ali odlaganja produktov (in storitev), ki bi jih ti povzročali z vidika trajnosti.

»Evropska podjetja danes praviloma ne odgovarjajo za kršitve človekovih pravic in uničevanje okolja v njihovih vrednostnih verigah v drugih delih sveta, glede česar kvečjemu izvajajo bolj formalno-administrativne preglede, na primer na osnovi vprašalnikov o trajnostnem in etičnem poslovanju. Nova direktiva, o kateri zdaj razpravljajo države članice, bo podjetja zavezala k veliko večji angažiranosti in odgovornosti za učinke njihovega poslovanja na okolje ali človekove pravice kjerkoli na svetu«, pojasnjuje Andrijana Bergant, predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, ki je bila v imenu Združenja Manager gostja Studia ob 17ih na Radiu Slovenija.

Ne čakajte na zakon

»Na podlagi dosedanjih smernic in praks glede odgovornosti podjetij na področju trajnosti, so se izvajali večinoma administrativni skrbni pregledi in zgolj poročanje o nefinančnih podatkih. Sedaj pa bodo podjetja na osnovi bolj kvalitativne analize svojih aktivnosti in analize svoje verige vrednosti z vidika škodljivih učinkov za okolje in človekove pravice, morali sprejeti in izvajati tudi ukrepe s katerimi bodo te škodljive vplive aktivno zmanjševali. To je ta velika kvalitativna razlika nove direktive na tem področju, da se vzpostavlja zakonska zahteva glede pozitivnega učinka. Podjetja bodo po svojih verigah navzdol s konkretnimi ukrepi morala dejansko zmanjševati škodljive učinke in o tem še komunicirati«, poudarja Bergant.

»Podjetjem bi vsekakor svetovala, naj ne čakajo na prenos direktive v slovensko zakonodajo, ker se to običajno zgodi v zadnjem trenutku in bo za podjetja, ki ne bodo pripravljena, to zelo boleče. Naj podjetja in njihov management že na osnovi direktive pregledajo svojo situacijo, v smislu dobavnih verig, ki jih imajo sedaj in kako njihovo poslovanje v širšem smislu vpliva na okolje in človekove pravice. Naj že sedaj ocenijo vse učinke zahtev nove direktive na njihovo poslovanje in vire ter naredijo načrt kako se bodo uskladili. Tudi če ne bodo neposredni zavezanci, ampak so del verige vrednosti večjih kupcev iz držav članic EU, menim da bi se podjetja morala že zdaj začeti temeljito pripravljati. Prilagoditev namreč lahko zahteva tudi večjo transformacijo podjetja in samega poslovnega modela, kar je obsežen in dolgotrajen proces, ki bo vključeval zelo težke odločitve, veliko operativno in finančno obremenitev«, svetuje Bergant.

Celoten pogovor se nahaja na povezavi.