Vojna v Ukrajini bi lahko globalno gospodarsko rast v letu dni zmanjšala za več kot odstotno točko, inflacija pa bi lahko bila zaradi nje višja za 2,5 odstotne točke, v danes objavljenem poročilu navaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med globalnimi regijami bo najmočneje prizadeta Evropa, poroča STA.

OECD je oceno pripravil na podlagi predpostavke, da bodo šoki na finančnih trgih in trgih surovin, ki jim je svet priča v prvih dveh tednih od ruskega napada na Ukrajino, vztrajali vsaj leto dni. Rusija bi v tem primeru pristala v globoki recesiji, njen bruto domači proizvod (BDP) bi se skrčil za več kot 10 odstotkov, inflacija pa bi se zvišala za skoraj 15 odstotnih točk.

Sicer bi bil učinek teh šokov po regijah različen; najbolj bi bila prizadeta evropska gospodarstva, zlasti tista, ki mejijo na Rusijo ali Ukrajino. Evropi med drugim grozijo občutno višje cene plina, pa tudi sicer so njene gospodarske in energetske povezave z Rusijo močnejše kot tiste preostalih delov sveta. Območju z evrom bo konflikt po izračunih OECD odnesel 1,4 odstotne točke gospodarske rasti, inflacija bo višja za nekaj več kot dve odstotni točki.

"Zmanjšanje dobave surovin, ki je posledica vojne, še poslabšuje težave v dobavnih verigah, ki so nastale zaradi pandemije covida-19, in ga bodo podjetja in potrošniki občutili še kar nekaj časa," je ocenil generalni sekretar OECD Mathias Cormann. "Naš odgovor v obliki politik in posegov na trg mora ostati trezen. Potrebujemo razumne kratkoročne in razumne dolgoročne ukrepe," je menil.

Med drugim je izpostavil močno odvisnost EU od Rusije pri dobavi energije. Rusija zagotavlja 27 odstotkov evropskega uvoza surove nafte, 41 odstotkov uvoza zemeljskega plina in 47 odstotkov uvoza trdih goriv. "Trajalo bo nekaj let, da v celoti nadomestimo to odvisnost in zgradimo energetsko varnost Evrope, a z dejanji bi morali začeti zdaj," je dejal.

Več: STA