Upočasnitev rasti produktivnosti, do katere je prišlo po letu 2008 v celotni EU in tudi v Sloveniji, je zaskrbljujoča, je v uvodu današnjega spletnega dogodka Banke Slovenije in Evropske investicijske banke o naložbah in njihovem financiranju v Sloveniji poudaril guverner BS Boštjan Vasle. V Sloveniji je k temu še v večji meri kot v EU prispevala nižja raven naložb. Naložbe so se znižale prek celotnega spektra, še zlasti pa so nižje poslovne naložbe in druge naložbe zasebnega sektorja, je povedal Vasle in dodal, da je po izsledkih raziskave EIB pri nas največja ovira za poslovne naložbe pomanjkanje usposobljenih kadrov z ustreznimi veščinami.

V luči trenutnih razmer je Vasle poudaril, da je denar trenutno na voljo pod ugodnimi pogoji, od tega, kako bo porabljen, pa bo odvisno, kako uspešno bodo države izšle iz krize. Kot je dejal, lahko tiste države, ki bodo poleg infrastrukturnih potreb naslovile še izzive, kot so digitalizacija, staranje prebivalstva in zeleni prehod, poleg okrevanja povečajo tudi potenciale za dolgoročno rast.

Treba bo izkoristi vse razpoložljive vire za okrevanje

Leta 2008 je BDP na prebivalca v Sloveniji dosegel več kot 90 odstotkov povprečja EU in skoraj 83 odstotkov povprečja držav evrskega območja, je povedala direktorica analitsko-raziskovalnega centra BS Arjana Brezigar Masten. Z izbruhom gospodarske in dolžniške krize evrskega območja pa se je trend približevanja Slovenije najrazvitejšim državam povezave ustavil. Epidemija novega koronavirusa je lani povzročila velik upad gospodarske aktivnosti. Za zdaj je nujno, da se epidemija uspešno zajezi, nato pa je treba izkoristiti vse razpoložljive vire, ki bodo omogočili čim hitrejši razvoj gospodarstva in bodo s tem zagotovili ne le ohranjanje, ampak tudi povečevanje proizvodnega potenciala slovenskega gospodarstva, je poudarila.

Med strukturnimi reformami, ki jih potrebujemo, je Brezigar Mastenova naštela prilagoditev sistema socialne varnosti prek pokojninske reforme, prilagoditev izobraževalnega sistema in politike trga dela, izboljšanje fizične infrastrukture in stanovanjskega fonda ter podporo digitalnemu in zelenemu prehodu, pa tudi izboljšanje poslovnega okolja (skrajšanje postopkov, zmanjšanje ovir in povečanje konkurence, zagotavljanje stabilnosti in predvidljivosti ter nadaljnjo digitalizacijo storitev javnega sektorja).

Več v Financah