Ministrstvo za delo je v javno obravnavo poslalo osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim prinaša oskrbovalni dopust in 30-urni polni delovnik ter posebej naslavlja pravice žrtev družinskega nasilja. Socialni partnerji pogajanj niso zaključili, se pa s sprejemom mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje.

Ministrstvo se je za poseg v zakon o delovnih razmerjih, ki velja za malo delavsko ustavo, odločilo, ker mora Slovenija v nacionalni pravni red prenesti dve evropski direktivi, hkrati pa je želelo vanj vnesti še druge spremembe.

Na strani e-uprava objavljeni osnutek v sklopu prve direktive spodbuja predvidljivejše zaposlitve. V tej luči delavcu denimo omogoča, da po šestih mesecih zaposlitve zahteva zaposlitev za nedoločen namesto določen čas ali zaposlitev s polnim namesto krajšim delovnim časom.

V sklopu druge direktive medtem spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, medtem ko je zdaj treba skleniti novo pogodbo, delodajalec pa se bo moral v primeru, da bo delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

Osnutek v tem delu prinaša tudi pravico do odklopa, saj "nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo nenehno dostopnost delavca, kar povzroča intenzifikacijo dela" ter "zameglitev meje med službenim in zasebnim časom". Glede na zapisano bi bil delodajalec po novem delavcu dolžan zagotoviti, da v času izrabe pravice do počitka oz. upravičene odsotnosti ni na razpolago.

Skladno z drugo direktivo se predpisuje tudi petdnevni oskrbovalski dopust za nego družinskega člana ali osebe v skupnem gospodinjstvu, ki pa bo v nasprotju s prvotnimi načrti neplačan.

Tudi v novem osnutku kljub javnemu nasprotovanju nekaterih predstavnikov delodajalcev ostaja možnost 30-urnega polnega delovnega časa, k uvedbi katere se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi. Subvencioniranje podjetij, ki bi se odločila za to, ni predvideno. Zdaj je minimum za poln delovni čas določen pri 36 urah.

Spremembe so še vedno predvidene tudi pri agencijskem delu, s čimer se "zasleduje temeljna funkcija agencijskega dela, ki je zagotavljanje delovne sile za primere začasno in občasno povečane potrebe po delu". Ministrstvo želi uvesti dodatno omejitev števila agencijskih delavcev v podjetjih na 15 odstotkov (zdaj 25 odstotkov, pri čemer to velja le za velike delodajalce).

Načrtuje se še, da bi agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, po novem prejeli 80 odstotkov plače iz preteklega meseca.

Več: STA

Predlog sprememb zakona: e-Uprava