Bilo je na enem od poslovnih dogodkov. Zamah politika z roko ob podatku, da je slovenska država zdrsnila za nekaj mest na lestvici konkurenčnosti: »Saj na kakšni drugi lestvici smo pa boljši. Imamo lepo naravo, omogočamo porodniško in vrtce.« Gospodarstvo ne skriva razočaranja. Ne nad podatkom, da zasedamo šele 46. mesto med 67 državami, ne nad odnosom politike. Drži, da BDP ni vse. Seveda je treba gledati tudi na srečo in kakovost življenja. A drsenje proti revščini ljudi (državljanov, volivcev) niti ne osrečuje niti ne nahrani.

Kje so časi – in državniki (!) –, ko je podatek o neugodnem premiku konkurenčnosti Slovenije pomenil rdeči alarm, sledili so sestanki na državni ravni in ukrepi za izboljšanje. Na to sem se spomnila v pogovorih z našo osrednjo gostjo Tanjo Schindler, ki se ukvarja s futurizmom v poslovnem svetu in je o tem spregovorila na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu. Ko se pogovarjamo o prihodnjem razvoju, preboju, ko si postavljamo ambiciozne cilje v sprememb in tveganj polnem svetu, ne smemo pozabiti, da se ne spreminjajo samo tehnologije, globalne okoliščine in infrastruktura, temveč se z vsem tem in z vedno novimi generacijami spreminjajo tudi ljudje in družba. In prav premiki v družbi so tisti, ki ne le da bodo imeli v prihodnjem obdobju zagotovo velik vpliv tudi na gospodarstvo – imajo ga že danes.

Danes namreč delujemo v svetu, ki so ga poleg globalizacije zadnjih 20 let pomembno sooblikovala družbena omrežja. S postopnim razraščanjem njihovega vpliva je prišlo do tega, da vsako mnenje mnogo lažje pride v eter kot nekoč, ko so bili tradicionalni mediji nekakšni vratarji novic in mnenj in naj bi skrbeli za strokovno presojanje verodostojnosti sogovornikov in družbeno pomembnih tematik. Družbena omrežja so vrata odprla popolnoma vsem, ne glede na znanje, strokovnost, izobrazbo, poklic in tematiko … Kar je sicer prineslo mnogo prednosti in možnosti, ne nazadnje so prav zato postala tako množična, popularna.

Vendar pa je z njimi sodobna družba postala tudi družba inflacije mnenj in različnih pogledov. Ki so privedla do povsem novih vprašanj, celo neverjetnih pomislekov o znanosti in strokah, saj lahko, če se tokrat omejimo zgolj na razpravo o gospodarstvu in konkurenčnosti, mnenje o številkah javno izrazi prav vsakdo. Mnenja na družbenih omrežjih pretresajo pomen in verodostojnost vsake meritve in raziskave. Vsak argument ima protiargument. V tem obračunavanju prihaja do konfliktov, v katerih običajno ne prevlada moč argumenta in zdravega razuma, temveč argumenti moči. Tako ni presenetljivo, da je v tem kaosu marsikdo raje tiho, saj se nikoli ne ve, kdo bo pograbil tvoje besede in kako jih bo obrnil – takšne misli zadnje čase vse prevečkrat prihajajo iz krogov razumnih ljudi, ki so se v trenutni družbeni klimi umaknili iz javnih razprav, ker preprosto želijo imeti svoj mir.

To igro »deli in vladaj« s pridom izkoriščajo (globalni) odločevalci. Naša družba tako ostaja razdeljena, izjemne posameznike poriva nazaj v povprečje, neprijetne podatke nekam na stran … To pa ni pot, ki bi vodila do razvoja in preboja, do spodbujanja ustvarjalnosti in dodane vrednosti, ki jo še kako potrebujemo, če želimo dolgoročno ohranjati državo blaginje – kar smo si pred 35 leti zadali tudi kot temeljno poslanstvo našega združenja. Zato smo letošnji kongres poleg ekonomskim podatkom namenili tudi razpravam o premikih in spremembah v družbi in pri nas samih, kako bomo poslovni voditelji in voditeljice v vse bolj kompleksni in negotovi družbi skupaj s svojimi sodelavci in sodelavkami lahko razvijali in samozavestno udejanjali ambiciozne poslovne ideje. Ne vsak na svojem bregu in vsak za lasten interes, temveč tudi upoštevajoč spreminjajoči se svet okrog nas. Gibanje Podvig je lani nastalo prav s ciljem, da se ne oziramo le na državo, temveč da tudi sami s svojim delovanjem Slovenijo peljemo po poti konkurenčnosti med najboljših 20. Ob 35-letnici si želim, da bi združenje kot največja poslovna skupnost pomagalo družbi narediti ta preboj.

Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager