Ker se Slovenija segreva dvakrat hitreje kot svet v povprečju in ker smo se že aprila znašli v ekološkem dolgu, saj smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja utegne obnoviti v enem letu, mora naša država čim hitreje zmanjšati ekološki odtis. Tako se glasi epilog razprave, na kateri so ob svetovnem dnevu ekološkega dolga o trajnostnih praksah razpravljali podjetniki, ekipa okoljskega ministra Bojana Kumra, okoljevarstveniki in člani organizacije Global Footprint Network.

Poglejmo, kakšni so še drugi argumenti sodelujočih na razpravi za politično pobudo podjetjem.

• Če bi vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili potrebe po naravnih virih, kažejo podatki organizacije Global Footprint Network.
• Slovenci smo ekološki dolg letos zabeležili 18. aprila. Takrat smo porabili vse naravne vire, ki jih uspe mati narava v enem letu obnoviti. To pomeni, da smo začeli naravne vire sredi aprila izčrpavati.
• Na slovenski ekološki odtis najbolj vpliva ogljični odtis: prekomerna potrošnja in netrajnostne navade (kratke razdalje vse prevečkrat opravimo z avtomobilom, čeravno bi jih lahko premagali peš ali s kolesom).
• Slovenija je prva v Evropski uniji znižanje ekološkega odtisa za 20 odstotkov vključila v nacionalno strategijo razvoja Slovenije do leta 2030, za dosego tega cilja pa so potrebne korenite spremembe naših navad: zmanjšati moramo količino zavržene hrane, saditi moramo več dreves, poleg tehnoloških rešitev je potreben prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo.
• Svetovna organizacija za varstvo narave svari, da je izkoriščanje naravnih virov ne samo neodgovorno, ampak tudi nevarno, saj zaradi tega vse hitreje drvimo ekološkemu in podnebnemu propadu planeta naproti.
• In ne nazadnje; ekološki dolg nas opozarja, da dejstev o ekološkem odtisu ne moremo več ignorirati in da potrebujemo nujne rešitve za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo in življenjski slog.

Za učinkovito zmanjšanje okoljskega odtisa je torej potrebna celovita reforma in implementacija energetskih, prometnih in stanovanjskih strategij, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo