Vodilni kadri v podjetjih po svetu so po ugotovitvah poročila o trajnostnem razvoju za 2022, ki so ga pripravili v svetovalni družbi Deloitte, vse bolj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in ocenjujejo, da je skrajni čas za ukrepanje. Je pa raziskava pokazala razkorak med tem, kaj si podjetja želijo doseči in kaj dejansko dosegajo.

Deloittovo poročilo na podlagi ankete med več kot 2000 vodstvenimi delavci iz 21 držav - Slovenije ni med njimi - ugotavlja, da se 89 odstotkov vodilnih strinja, da podnebna kriza obstaja, 63 odstotkov pa jih je povedalo, da so v njihovih podjetjih zaradi podnebnih sprememb močno zaskrbljeni.

Je pa raziskava pokazala razkorak med tem, kaj si podjetja želijo doseči in kaj dejansko dosegajo. Še vedno jim tako ni uspelo v polnosti vključiti trajnostnih načel v svoje strategije, poslovanje in kulturo.

"Boj proti podnebnim spremembam ni stvar prihodnosti, dogaja se danes, tukaj in zdaj," je ob objavi poročila v sporočilu za javnost zapisala Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.

Svet po njenih besedah potrebuje vodje, ki bodo pogumno ukrepali, trajnostni razvoj pa je v temelju izkoriščanje razuma in znanja za podnebju in prihodnosti prijazno zeleno smer. "In časa ni več, treba je preiti od besed k dejanjem. Manjka nam prav ta premik - od majhnih, simboličnih korakov k resničnim, vidnim potezam," je navedla in dodala, da bodo v nasprotnem primeru zelene politike ostale le mrtva črka na papirju, vse skupaj pa bo le farsa.

Anketiranci so sicer sodeč po najnovejši raziskavi motivirani. Velika večina, natančneje 79 odstotkov (to je 20 odstotnih točk več kot v raziskavi pred osmimi meseci) jih pravi, da je svet na prelomni točki in da se mora čim prej začeti odzivati na podnebne spremembe. Ob tem jih je 88 odstotkov (25 odstotnih točk več kot v prejšnji anketi) optimističnih in verjamejo, da lahko s takojšnjim ukrepanjem svet prepreči najhujše.

Istočasno je 97 odstotkov vodilnih povedalo, da so podnebne spremembe v preteklosti že negativno vplivale na njihovo podjetje. Posledice podnebnih sprememb, kot so ekstremna vročina, hude nevihte in požari, jih je na lastni koži občutilo 81 odstotkov.

Poleg lastnih izkušenj jih k ukrepanju silijo med drugim tudi oblasti in regulatorji (tako jih je odgovorilo 77 odstotkov), delničarji (71 odstotkov), potrošniki in stranke (75 odstotkov), civilna družba in mediji (72 odstotkov) ter zaposleni (65 odstotkov). Da jih k ukrepanju spodbujajo tudi banke in financerji, jih je odgovorilo 55 odstotkov.

Raziskava kaže, da podjetja po navedbah dveh tretjin vprašanih uporabljajo več trajnostnih materialov in da poskušajo bolj učinkovito izrabljati energijo. Skoraj 60 odstotkov jih je v svoje poslovanje uvedlo energetsko učinkovite ali podnebju prijazne naprave, tehnologijo in opremo, približno toliko jih zmanjšuje potovanja z letali in osvešča zaposlene o podnebnih ukrepih ter njihovih učinkih.

Po drugi strani pa jih precej manj izvaja ukrepe, ki bi kazali na to, da so podnebna vprašanja vpeli v svojo kulturo in da si za pomembno preobrazbo na tem področju aktivno prizadeva tudi višje vodstvo.

Deloitte med bolj odločilnimi ukrepi navaja razvoj novih, podnebju prijaznih izdelkov ali storitev, sprejem posebnih trajnostnih zahtev za dobavitelje in poslovne partnerje, posodabljanje ali preselitev proizvodnih objektov za večjo odpornost proti podnebnim vplivom, upoštevanje podnebnih vprašanj pri lobiranju in političnih donacijah in denarne spodbude višjemu vodstvu za dobre rezultate na področju trajnostnosti.

Teh pet ukrepov zaenkrat izvajajo le redka podjetja in 35 odstotkov jih izvaja največ enega od njih. Raziskava je ob tem izpostavila skupino vodilnih podjetij (19 odstotkov vzorca anketiranih), ki se izzivov, povezanih s trajnostjo, lotevajo tako uspešno in učinkovito, da so lahko drugim pri tem za vzor. Te vodilne organizacije izvajajo vsaj štiri od petih ključnih trajnostnih ukrepov.

Vir: STA