Gospodarske družbe so lani v razmerah, ki so jih krojili epidemija in ukrepi za njeno zajezitev, ustvarile dobrih 2,8 milijarde evrov čistega dobička, kar je 38 odstotkov manj kot leto prej in na ravni leta 2015. Višji porast prihodkov so imele družbe v dejavnostih preskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, v gradbeništvu, informacijsko-komunikacijski tehnologiji, zdravstvu in socialni varnosti, na drugi strani pa so lani prihodki najbolj upadli v gostinstvu ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, ugotavljajo na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Skupna neto dodana vrednost gospodarstva je lani znašala dobrih 24 milijard evrov in bila s tem za 0,3 odstotne točke manjša kot leto prej, sama dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 47.161 evrov in je bila zaradi zmanjšanja števila zaposlenih za 0,4 odstotka višja kot v letu 2019. Na drugi strani so se bruto plače lani realno povečale za 3,3 odstotka (povprečna je znašala 1774 evrov), kar pomeni, da je rast plač krepko presegla rast dodane vrednosti, to pa je tudi slaba popotnica za doseganje postavljenega cilja, da dosežemo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. 

Prihodki gospodarskih družb so lani skupaj znašali 97,5 milijarde evrov in so upadli za šest odstotkov, predvsem zaradi porasta subjektov z izgubo. Pri prihodkih se je delež predelovalne industrije izboljšal na račun trgovine, gradbeništvo pa je prehitelo finančno in zavarovalniško dejavnost, kar je presenetljivo, je poudarila direktorica Ajpesa Mojca Kunšek. 

Gospodarske družbe so lani v razmerah, ki so jih krojili epidemija in ukrepi za njeno zajezitev, ustvarile dobrih 2,8 milijarde evrov čistega dobička, kar je 38 odstotkov manj kot leto prej in na ravni leta 2015. Višji porast prihodkov so imele družbe v dejavnostih preskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, v gradbeništvu, informacijsko-komunikacijski tehnologiji, zdravstvu in socialni varnosti, na drugi strani pa so lani prihodki najbolj upadli v gostinstvu ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, ugotavljajo na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Skupna neto dodana vrednost gospodarstva je lani znašala dobrih 24 milijard evrov in bila s tem za 0,3 odstotne točke manjša kot leto prej, sama dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 47.161 evrov in je bila zaradi zmanjšanja števila zaposlenih za 0,4 odstotka višja kot v letu 2019. Na drugi strani so se bruto plače lani realno povečale za 3,3 odstotka (povprečna je znašala 1774 evrov), kar pomeni, da je rast plač krepko presegla rast dodane vrednosti, to pa je tudi slaba popotnica za doseganje postavljenega cilja, da dosežemo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. 

Prihodki gospodarskih družb so lani skupaj znašali 97,5 milijarde evrov in so upadli za šest odstotkov, predvsem zaradi porasta subjektov z izgubo. Pri prihodkih se je delež predelovalne industrije izboljšal na račun trgovine, gradbeništvo pa je prehitelo finančno in zavarovalniško dejavnost, kar je presenetljivo, je pojasnila direktorica Ajpesa Mojca Kunšek.

Vir: Delo