Za večjo konkurenčnost in ustvarjanje dodane vrednosti Slovenija potrebuje varno, stabilno in predvidljivo poslovno okolje, k čemur nenehni parcialni popravki davčne zakonodaje ne prispevajo. Država bi se morala skupaj s socialnimi partnerji lotiti celovite in dolgoročnejše strateške davčne reforme, ki bi pripomogla k ustvarjanju večje dodane vrednosti, s tem pa tudi večje blaginje za vse.

Celotno gospodarstvo že leta poziva k razbremenitvi plač zaposlenih, saj je delo v Sloveniji v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami posebej visoko obremenjeno, kar pomeni predvsem coklo razvoju in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Vsako prestrukturiranje davkov in drugih dajatev bi moralo iti v smeri manjše obremenitve dela, sploh najbolj produktivnih zaposlenih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost in so še posebej konkurečni na mednarodnem trgu dela.

Zadnje predlagane davčne spremembe v prvi vrsti niso neka celovita davčna reforma, ki bi reševala izzive slovenske konkurenčnost. Ponovno smo priča manjšim, parcialnim rešitvam, ki predvsem pomenijo dodatno motnjo v stabilnosti poslovnega okolja, četudi so določene rešitve lahko manjši koraki v pravo smer (npr. nagrajevanje zaposlenih ali manjša razbremenitev res zelo omejenega kroga posameznikov). Po drugi strani določene rešitve, npr. na področju trošarinske politike, lahko pomenijo večji udarec določenim industrijam, predvsem zato, ker jih bodo naredile še manj konkurečne v primerjavi s konkurenti iz drugih držav.

O pomenu celovite davčne reforme so na strokovnem posvetu spregovorili tudi strokovnjaki, več na povezavi.