Povprečna mesečna plača za prvo polletje letos je bila nominalno podobna plači za prvo polletje lani - v bruto znesku je bila nižja za 0,2 odstotka, v neto znesku pa višja za 0,8 odstotka, realno pa je bila nižja, in sicer v bruto znesku za 7,0 odstotka in v neto znesku za 6,1 odstotka.

Povprečna bruto plača je bila junija v javnem in zasebnem sektorju nominalno višja (za 0,9 odstotka), realno pa nižja (za 1,8 odstotka) od plače za maj. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nominalno višja za 2,5 odstotka, realno pa nižja za 0,2 odstotka.

V prvem polletju se je glede na enako obdobje lani povprečna bruto plača v zasebnem sektorju nominalno zvišala za 5,7 odstotka, realno pa znižala za 1,5 odstotka. V javnem sektorju pa se je nominalno znižala za 8,6 odstotka, realno pa za 14,8 odstotka. V institucionalnem sektorju država je bila nominalno nižja za 11,6 odstotka in realno za 17,6 odstotka. "Na omenjeno gibanje plače so vplivali predvsem ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, ki so veljali v prvem polletju 2021," pojasnjuje statistični urad.

Povprečna bruto plača se je junija v primerjavi z majem nominalno najbolj zvišala v dejavnosti rudarstvo, za 8,2 odstotka, najbolj znižala pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, za 10,2 odstotka, in sicer predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil.

Realno je bila bruto plača višja od plače za maj le v dejavnosti rudarstvo (za 5,4 odstotka), dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 5,2 odstotka) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 0,7 odstotka).

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, znašala je 2932,32 evra.

Vir: STA