Po podatkih raziskave Življenjski pogoji (SILC) je povprečen Slovenec zadovoljstvo z življenjem v letu 2021 ocenil z oceno 7,7 na lestvici med 1 in 10, kar je največ od leta 2012, ko so omenjeno raziskavo izvedli prvič. Višje zadovoljstvo izražajo ženske, prebivalci Gorenjske in Severne Primorske, tisti, ki imajo višjo izobrazbo ter višje dohodke. Prav tako so že od leta 2012 naprej z življenjem bolj zadovoljni dijaki in študenti, sledijo zaposleni in samozaposleni, najmanj pa brezposelni, neaktivni ter upokojenci. Iz raziskave tudi izhaja, da na splošno zadovoljstvo z življenjem najbolj vplivata predvsem dva dejavnika, zdravstveno stanje in občutek sreče.

V Akcijskem načrtu za večjo blaginjo v Sloveniji smo skupaj s kolegi iz Ekonomske fakultete prof. dr.Tjašo Redek, prof. dr. Matjažem Komanom, prof. dr. Aljošo Valentinčičem in prof. dr. Jožetom Sambtom ter dr. Alijem Žerdinom (Delo) pod vodstvom prof. dr. Dušana Mramorja s predlaganimi ukrepi naslovili področja, ki po raziskavah najbolj pomembno vplivajo na blaginjo (materialno in nematerialno) prebivalcev in identificirali 22 področjih, na katerih imamo priložnosti za izboljšave. Več povezovanja in sodelovanja med raziskovalno in razvojno sfero, boljša učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja ter debirokratizacija in digitalizacija bodo skupaj s strokovnim korporativnim upravljanjem podjetij v državni lasti in javnih zavodov (predvsem s področja zdravstva in šolstva), strateško naravnanimi javnimi financami in delujočim finančnim sistemom kot 'mehki' gradniki dobrega poslovnega okolja poleg vlaganj v ključno javno infrastrukturo omogočali doseganje višje produktivnosti slovenskih podjetij (materialne blaginje). Tudi v podjetjih se kažejo vrzeli v upravljanju, usposabljanju zaposlenih in implementaciji novih tehnologij, kar je povezano z višjimi vlaganji v neotipljiv in otipljiv kapital. Z gospodarskim razvojem pa postajajo vse pomembnejši dejavniki nematerialne blaginje, pri čemer kaže izpostaviti dober institucionalni sistem (pravna država, politični sistem in zdravo ter čisto okolje) ter zdravje. Izvedba 64 ukrepov na 22 identificiranih kritičnih področjih bi po mnenju avtorjev vodila do večje blaginje. Čeprav večja blaginja ne pomeni nujno, da bodo ljudje tudi bolj zadovoljni, pa zagotovo predstavlja pomemben element v kompliciranem konstruktu 'zadovoljstva z življenjem' in spreminjanju negativne zavisti v pozitivno zavi(e)st.

prof. dr. Polona Domadenik Muren, sokoordinatorka Akcijskega načrta za večjo blaginjo in članica Observatorija ZM

Celoten Akcijski načrt za večjo blaginjo je na voljo tu.

Povzetke akcijskega načrta si lahko ogledate tu.