Gospodarstvo območja z evrom je v drugem letošnjem četrtletju zabeležilo 0,8-odstotno gospodarsko rast, je v novi oceni zapisal evropski statistični urad Eurostat. Celotna EU je v primerjavi s četrtletjem prej beležila 0,7-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BPD), poroča STA.

Eurostat je sprva gospodarsko rast območja z evrom ocenjeval na 0,7 odstotka, nato je oceno popravil navzdol na 0,6 odstotka. Za EU jo je doslej ocenjeval na 0,6 odstotka.

V prvem letošnjem četrtletju je po posodobljenih podatkih gospodarstvo evrskih držav raslo po 0,7-odstotni stopnji, vseh članic EU pa po 0,8-odstotni.

V primerjavi z drugim četrtletjem lani se je BDP evrskega območja po sezonsko prilagojenih podatkih povečal za 4,1 odstotka, EU pa za 4,2 odstotka. V prvem četrtletju je bila rast na letni ravni 5,4- oz. 5,5-odstotna.

Med državami članicami so najvišjo gospodarsko rast v drugem četrtletju na četrtletni ravni beležile Nizozemska (+2,6 odstotka), Romunija (+2,1 odstotka) in Hrvaška (+dva odstotka). Padce so imele Poljska (-2,1 odstotka), Estonija (-1,3 odstotka), Latvija (-en odstotek) in Litva (-0,5 odstotka). Slovenija je beležila 0,9-odstotno gospodarsko rast.

V drugem letošnjem četrtletju se je za 1,3 odstotka v območju z evrom oz. za 1,2 odstotka v EU povečala potrošnja gospodinjstev, ta je k rasti BDP v obeh območjih prispevala 0,6 odstotne točke. Javni izdatki so bili v obeh območjih višji za 0,6 odstotka, k rasti BDP so dodali po 0,1 odstotne točke.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 0,9 oz. za 0,7 odstotka, v obeh območjih so k rasti dodale 0,2 odstotni točki. Izvoz je porasel za 1,3 oz. 1,4 odstotka, uvoz pa za 1,8 oz. 1,9 odstotka. Zunanja trgovina je v obeh območjih na gibanje BDP vplivala negativno.

Eurostat je dodal tudi primerjavo obsega BDP glede na zadnje četrtletje leta 2019, pred izbruhom globalne pandemije covida-19. Države z evrom so takratni obseg v drugem letošnjem trimesečju presegale za 1,8 odstotka, EU pa za 2,3 odstotka.

Eurostat je objavil tudi podatke o rasti zaposlenosti v območju evra in EU. Število zaposlenih oseb se je v obeh območjih v drugem četrtletju na četrtletni ravni povečalo za 0,4 odstotka. Na letni ravni je bilo povečanje 2,7-odstotno v državah z evrom oz. 2,4-odstotno v EU.

Število opravljenih delovnih ur se je na četrtletni ravni v državah z evrom zvišalo za 0,6 odstotka, v EU pa za 0,5 odstotka. Na letni ravni je bila rast 3,7- oz. triodstotna.

Delovna produktivnost se je, v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem, glede na število oseb povečala za 1,5 odstotka v območju evra in 1,8 odstotka v EU. Produktivnost, izračunana na podlagi delovnih ur, pa se je zvišala za 0,3 odstotka v državah z evrom in za odstotek v vseh članicah EU.

Vir: STA