Raziskava PwC: (Slovenski) direktorji optimistični

15.2.2022

Sanja Savic5
Sanja Savič, vodja oddelka pravnega svetovanja PwC, je glede optimizma o rasti slovenskega BDP-ja dejala, da temelji na močni gospodarski aktivnosti v lanskem letu, pomoči države v obliki protikoronskih ukrepov in podpori bank v obliki možnosti odloga plačil finančnih obveznosti.

Iz zadnje, 25. raziskave družbe PricewaterhouseCoopers (PwC), znova veje rekorden optimizem izvršnih direktorjev po svetu, dobro so razpoloženi tudi slovenski poslovneži. Izboljšanje rasti slovenskega gospodarstva jih pričakuje kar 72 odstotkov.

Med 4446 izvršnimi direktorji iz 89 držav, ki so sodelovali v anketi, izvedeni v času podnebne konference v škotskem Glasgowu, jih tudi 56 iz Slovenije verjame v ugodno gospodarsko rast in odpornost gospodarstva na udarce, ki smo jim priča v zadnjih dveh letih, je na današnji predstavitvi izsledkov izpostavila vodja oddelka pravnega svetovanja PwC v Sloveniji Sanja Savič.

Med anketiranimi slovenskim direktorji jih 57 odstotkov meni, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih izboljšala, 72 odstotkov pa jih pričakuje izboljšanje rasti slovenskega gospodarstva.

Savičeva je glede optimizma o rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) dejala, da temelji na močni gospodarski aktivnosti v lanskem letu, pomoči države v obliki protikoronskih ukrepov in podpori bank v obliki možnosti odloga plačil finančnih obveznosti.

V Sloveniji je 63 odstotkov vprašanih direktorjev zelo ali izjemno prepričanih v rast prihodkov svoje organizacije v naslednjih 12 mesecih, 30 odstotkov pa jih je v to zmerno ali rahlo prepričanih.

Največ optimizma, tako Savičeva, veje iz zasebnih družb in organizacij ter tehnoloških podjetij, najmanj pa iz avtomobilske dejavnosti, turizma in gostinstva.

Med petimi najpomembnejšimi tujimi trgi za slovenska podjetja glede na raziskavo ostajajo Nemčija, Hrvaška, Srbija, Avstrija in ZDA. Kitajska je medtem po besedah predstavnice PwC podvojila vpliv, a ostaja na dnu lestvice.

Slovenske direktorje v največji meri skrbijo kibernetska tveganja (50 odstotkov), zdravstvena tveganja (46 odstotkov), geopolitični konflikti, vključno s težavami z oskrbo in trgovinskimi spori (30 odstotkov), makroekonomska nihanja (26 odstotkov) in podnebne spremembe (22 odstotkov).

Kljub določeni okoljski zaskrbljenosti pa je v Sloveniji le 13 odstotkov podjetij in organizacij sprejelo zavezo ničelnim stopnjam neto emisij ter le 17 odstotkov podjetij in organizacij zavezo ogljični nevtralnosti.

Savičeva je ocenila, da je področje ESG (okoljska, družbena in korporativna merila) oz. sledenje ciljem, povezanim z emisijami toplogrednih plinov ter enakovrednejšo zastopanostjo spolov delovne sile ali z rasno in etnično raznolikostjo v svetovnem, še bolj pa v slovenskem okolju, še vedno "mrtva črka na papirju".

To je med drugim pripisala dejstvu, da se Slovenija še vedno ni soočila z bolj uničujočimi posledicami narave in da potrošniki še niso pripravljeni plačevati višjih cen za bolj trajnostne izdelke in storitve, da ni dovolj pritiska na podjetja, naj sprejmejo takšne zaveze, ter da je apetit po kratkoročnih donosih še vedno glavni motor delovanja podjetij in organizacij.

Glavna dejavnika, ki vplivata na sprejemanje okoljskih zavez, sta sicer v globalnem merilu zmanjšanje posledic podnebnih sprememb (61 odstotkov) in izpolnjevanje pričakovanj strank (60 odstotkov). Sledita spodbujanje inovacij izdelkov in storitev (52 odstotkov) in zadovoljevanje zahtev investitorjev (49 odstotkov).

Medtem so še vedno zelo visoko na lestvici prednostnih nalog in dolgoročnih ciljev direktorjev finančni kazalniki: 81 odstotkov jih kot prednostno nalogo vidi zadovoljstvo strank ter avtomatizacijo in digitalizacijo delovnih procesov, 48 odstotkov zavzetost zaposlenih, 30 odstotkov okoljske zaveze, 17 odstotkov enakovredno zastopanost spolov, rasno in etnično zastopanost pa le sedem odstotkov.

Med izsledki izstopata še 70-odstotni delež anketiranih slovenskih direktorjev, ki pojasnjujejo, da si njihova organizacija (legitimno) prizadeva zmanjšati znesek plačanih davkov in 78-odstotni delež tistih, ki redno preverjajo svojo davčno strategijo.

"Davki so pri nas vedno vroča tema," je izpostavila Savičeva in opozorila, da ima Slovenija eno najvišjih obremenitev dela na svetu, da so davčne spremembe pogoste, praksa sodišč in finančne uprave nepredvidljiva, s tem pa je povezana visoka negotovost davčne politike, zaradi česar morajo biti podjetja ves čas na preži.

Raziskava kaže še, da se skoraj polovica direktorjev vsako leto loti naložb v nove projekte, investira v projekte z visokim potencialom, obenem pa tudi ustavi projekte z nizkim potencialom.

Vir: STA