S težnjo po čim večjem dobičku ni nič narobe. Ravno obratno, cilj vsake gospodarske družbe je opravljati pridobitno dejavnost na trgu zaradi pridobivanja dobička. A zaradi naraščujočega zavedanja in oblikovanja nove definicije poslovanja, ki zahteva trajnejšo vrednost za vse deležnike, bi ta cilj moral biti realiziran skozi prizmo družbene odgovornosti. Razmerje med dobičkom in družbeno odgovornostjo na novo definira odnos med gospodarskimi družbami in širšo družbeno skupnostjo. Skrajni čas je torej, da iz trajnostnih zavez preidemo na konkretna, družbeno odgovorna dejanja.

Pri spodbujanju trajnostnega poslovanja je bistvena podpora vlagateljev oziroma lastnikov. Družbe, ki želijo bolj trajnostno poslovati, morajo poiskati vire t.i. 'potrpežljivega kapitala', kjer investitorji razmišljajo o 'nas' in 'kasneje', namesto 'jaz' in 'zdaj'. Pri transformaciji te miselnosti imajo ključno vlogo managerji, ki bi morali v osrčje svojih strategij postaviti reševanje trajnostnih vprašanj, ki zahtevajo vnaprejšnje naložbe v prihodnost, pogosto tudi na račun kratkoročnih donosov in povečevanja stroškov. Le takšne naložbe namreč postavljajo temelje za prihodnje, večinoma še višje donose. Gre za princip 'Worse Before Better' (slabše pred boljšim). Managerji se morajo zavzemati, da bi bili odgovorni ne le svojim vlagateljem oziroma lastnikom, temveč celotni družbeni skupnosti. Trajnostno poslovanje je dolgotrajen proces, a če se vsi deležniki povežejo in začnejo trajnostno poslovati skupaj, se lahko izognejo pomembnim tveganjem in se celo medsebojno zaščitijo. Sodelovanje je torej ključnega pomena. In nenazadnje ima pri vzpostavitvi trajnostnega poslovanja pomembno vlogo tudi regulator, ki bi moral trajnostno poslovanje podpreti z normativnimi ureditvami.

A vsak lahko začne le pri sebi. Zato je morda ravno zdaj pravi čas, da se v praksi na novo osmisli vloga managerja, takšnega, ki se družbeno povezuje in ravna odgovorno do širšega kroga deležnikov.

mag. Sanja Savič, vodja pravnega oddelka v PwC Slovenija