“Slovencem je odnos s sodelavci pomembnejši kot višina plače in količina plačanega dopusta,” je ena ključnih ugotovitev raziskave Global Talent Survey 2020. V ospredje prihajajo želja zaposlenih po odgovornem odnosu delodajalca do okolja in družbene raznolikosti, dober odnos s sodelavci, fleksibilen delovnik in kombiniranje lokacije dela.

Slovenci smo med pandemijo popolnoma spremenili mnenje o temeljnih vrednotah, ki si jih želimo na delovnem mestu, kaže primerjava podatkov iz let 2018 in 2020. V letu 2020 Slovenci na prvo mesto vrednot postavljamo dober odnos s sodelavci, kar se še v prejšnji raziskavi ni pojavilo na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot. Ravno tako med prvimi desetimi prioritetami na delovnem mestu ni bilo usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, ta vrednota se je v letu 2020 povzpela celo na drugo mesto. Sledi dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvijanje veščin. Slednje sicer Slovencem ostaja pomembnejše kot udeležencem raziskave na globalni ravni, kjer opažajo, da pomembnost pridobivanja tovrstnih veščin upada.

»Presenetljivo bi bilo, če se prioritete ne bi spremenile glede na gospodarsko in eksistencialno krizo, ki smo jo vsi doživeli,« je povedala izvršna direktorica in partnerica v BCG Melanie Seier Larsen. »Med pandemijo so ljudje veseli zaposlitve in stabilnega dohodka. Hkrati ostajajo pomembni odnosi in uravnoteženost življenja. Delodajalci morajo zagotoviti, da bodo te mehkejše potrebe izpolnjene tudi pri delu na daljavo,« je dodala.

Stabilnost delodajalca

V primerjavi z odgovori na globalni ravni sta nam manj pomembna tudi varnost delovnega mesta in občutek, da smo na delovnem mestu cenjeni. Manj pomembna nam je tudi finančna kompenzacija (osmo mesto), ki je globalno gledano na četrtem mestu. Slovenci nasprotno od globalnega povprečja finančno stabilnost delodajalca postavljamo pred lastno finančno kompenzacijo. Pri Slovencih se ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlačnost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami. Prav tako nam ni več tako pomembno, da nam delovne naloge predstavljajo izziv, da je naša služba raznolika in da imamo dovolj plačanega dopusta, ugotavljata MojeDelo.com in BCG, ki sta izvedla raziskavo.

Odgovornost do okolja in družbene raznolikosti

Aktivizem v povezavi z okoljsko in družbeno problematiko na globalni ravni že spreminja delovna mesta ter odnose med zaposlenimi in njihovimi podjetji. V raziskavi Global Talent Survey so ugotovili, da na globalni ravni pri 69,6 odstotka vprašanih v zadnjih letih narašča pomen odgovornosti do okolja in bi pri iskanju zaposlitve zavrnili podjetja, ki niso v skladu z njihovimi vrednotami do okolja (52 odstotkov). V Sloveniji pomembnost okoljskim vprašanjem pripisuje 59 odstotkov vprašanih, med mladimi pod 30 let 58 odstotkov. Pri iskanju zaposlitve bi 42 odstotkov Slovencev zavrnilo podjetje, ki ni v skladu z njihovimi vrednotami o okoljski odgovornosti, pri mladih je ta odstotek nižji, in sicer 33 odstotkov.

Pojav koronavirusa torej ni edini dogodek, ki je vplival na spremembo vrednot na delovnem mestu. Globalno gledano so na porast pomembnosti okoljskega vprašanja pri izbiri delodajalca vplivale tudi podnebne katastrofe, kot so požari v Avstraliji leta 2019 in 2020.

Prav tako udeleženci raziskave večji pomen pripisujejo vprašanjem raznolikosti in vključenosti, ki jih odpirajo družbena gibanja, kot so MeToo ali BlackLivesMatter. 68,7 odstotka vprašanih je zatrdilo, da sta družbena raznolikost in vključenost zanje postali bolj pomembna tema v zadnjem letu, 51,4 odstotka bi jih zavrnilo delovno mesto, ki na tem področju ni v skladu z njihovimi prepričanjih. Pri Slovencih je ta tema skorajda enako pomembna (67 odstotkov), pri iskanju zaposlitve bi skoraj polovica Slovencev (48 odstotkov) izključila podjetje, ki ne upošteva raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu. Med mladimi bi zaradi tega delo zavrnilo 41 odstotkov vprašanih.

Vir: Dnevnik