Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja švicarski Inštitut za nadzor menedžmenta IMD, glede na lani zdrsnila za štiri mesta in tako med 67 državami pristala na nezavidljivem 46. mestu, kar je v zadnjih petih letih najslabši rezultat. Še pred petimi leti smo bili na tej globalni lestvici na 35. mestu.

Inštitut IMD je lestvico sestavil glede na 256 kazalnikov, analitiki inštituta so podatke pridobili iz statistik držav in anket, opravljenih med managerji (na ankete je odgovarjalo tudi sto slovenskih managerjev malih, srednjih in velikih podjetij). Veliko težo so analitiki pri svojem delu dali tudi inflaciji, izzivom preskrbovalnih verig s surovinami in energenti, prepletu geopolitičnih tveganj, izgubam tradicionalnih trgov.

Katere so ključne ugotovitve IMD-jevih analitikov?

• Najbolj konkurenčne so manjše države: Singapur, Švica in Danska, na četrto in peto mesto sta se uvrstili Irska in Hongkong.
• Kako je prvi peterici nas lestvici to uspelo? Z uspešnim predvidevanjem in prilagajanjem spremenjenemu globalnemu okolju in trajnostnimi ukrepi.
• Države Vzhodne Evrope, med katerimi je tudi naša država, so v zadnjem letu v povprečju na lestvici zdrsnile za tri mesta.
• Največji zdrs na lestvici konkurenčnosti so v primerjavi z lanskim letom zabeležili Čehi (padli so za 11 mest in pristali na 29. mestu), Madžarska (padla je za 8 mest in končala na 54. mestu), Estonija (zdrsnila je za 7 mest, pristala pa na 33. mestu), Slovaška (padla je za 6 mest, na lestvici je končala na 59. mestu) in Belgija (padec za pet mest, na lestvici so na 18. mestu).
• Katere konkurenčne prednosti Slovenija ohranja? Mednarodna trgovina (pri tem kazalniku smo uvrščeni na 8. mesto med vsemi 67 sodelujočimi državami), raven cen (18. mesto), družbeni okvir (20. mesto), ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti v družbi in varnost, izobraževanje (24. mesto), medtem ko kakovostna in učinkovita infrastruktura, ki je bila nekoč naš paradni konj, v zadnjem obdobju slabi.
• Vladna in poslovna učinkovitost sta v celotnem obdobju
• Najslabše ocenjena vidika naše konkurenčnosti sta vladna in poslovna učinkovitost v celotnem obdobju, iz ankete, opravljene med našimi managerji, pa sta ključna zaviralca našega vzpona na lestvici navzgor davčna ureditev in usposobljena vlada.

Poglejmo še komentar izvršne direktorice Združenja Manager Petre Juvančič o letošnji lestvici konkurenčnosti.

»𝘗𝘰𝘴𝘢𝘮𝘦𝘻𝘯𝘪 𝘬𝘢𝘻𝘢𝘭𝘯𝘪𝘬𝘪 𝘪𝘯 𝘴𝘬𝘶𝘱𝘯𝘪 𝘵𝘳𝘦𝘯𝘥 𝘶𝘷𝘳𝘴𝘵𝘪𝘵𝘦𝘷 𝘯𝘢 𝘭𝘦𝘴𝘵𝘷𝘪𝘤𝘪 𝘬𝘰𝘯𝘬𝘶𝘳𝘦𝘯č𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 𝘴𝘰 𝘻𝘢𝘥𝘯𝘫𝘢 𝘭𝘦𝘵𝘢 𝘳𝘦𝘴𝘦𝘯 𝘢𝘭𝘢𝘳𝘮, 𝘥𝘢 𝘴𝘦 𝘮𝘰𝘳𝘢𝘮𝘰 𝘬𝘰𝘵 𝘥𝘳ž𝘢𝘷𝘢 𝘷 𝘨𝘭𝘰𝘣𝘢𝘭𝘯𝘦𝘮 𝘬𝘰𝘯𝘬𝘶𝘳𝘦𝘯č𝘯𝘦𝘮 𝘰𝘬𝘰𝘭𝘫𝘶 𝘩𝘪𝘵𝘳𝘦𝘫𝘦 𝘱𝘳𝘪𝘭𝘢𝘨𝘢𝘫𝘢𝘵𝘪, č𝘦 ž𝘦𝘭𝘪𝘮𝘰 𝘰𝘩𝘳𝘢𝘯𝘫𝘢𝘵𝘪 𝘵𝘦𝘳 𝘯𝘢𝘥𝘨𝘳𝘢𝘫𝘦𝘷𝘢𝘵𝘪 𝘴𝘵𝘢𝘯𝘥𝘢𝘳𝘥 𝘪𝘯 𝘥𝘳𝘶ž𝘣𝘦𝘯𝘰 𝘣𝘭𝘢𝘨𝘪𝘯𝘫𝘰, 𝘬𝘢𝘬𝘳š𝘯𝘰 𝘪𝘮𝘢𝘮𝘰 𝘪𝘯 𝘴𝘮𝘰 𝘫𝘦 𝘷𝘢𝘫𝘦𝘯𝘪. 𝘡𝘢𝘵𝘰 𝘫𝘦 𝘯𝘶𝘫𝘯𝘰 𝘴𝘰𝘥𝘦𝘭𝘰𝘷𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘱𝘰𝘭𝘪𝘵𝘪𝘬𝘦 𝘻 𝘨𝘰𝘴𝘱𝘰𝘥𝘢𝘳𝘴𝘵𝘷𝘰𝘮 𝘪𝘯 𝘢𝘬𝘢𝘥𝘦𝘮𝘴𝘬𝘰 𝘴𝘧𝘦𝘳𝘰, 𝘬𝘪 𝘨𝘢 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘥𝘯𝘫𝘢 𝘭𝘦𝘵𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘮𝘢𝘭𝘰. 𝘕𝘢𝘻𝘢𝘥𝘯𝘫𝘦 𝘴𝘦 𝘨𝘢 𝘴𝘱𝘰𝘮𝘯𝘪𝘮𝘰 𝘰𝘣 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘫𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘈𝘬𝘤𝘪𝘫𝘴𝘬𝘦𝘨𝘢 𝘯𝘢č𝘳𝘵𝘢 𝘡𝘥𝘳𝘶ž𝘦𝘯𝘫𝘢 𝘔𝘢𝘯𝘢𝘨𝘦𝘳 𝘻𝘢 𝘷𝘪š𝘫𝘰 𝘳𝘢𝘴𝘵 𝘱𝘳𝘰𝘥𝘶𝘬𝘵𝘪𝘷𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪, 𝘬𝘪 𝘶𝘴𝘵𝘳𝘦𝘻𝘢 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘪𝘻𝘻𝘪𝘷𝘰𝘮 𝘯𝘢 𝘱𝘰𝘥𝘳𝘰č𝘫𝘶 𝘬𝘰𝘯𝘬𝘶𝘳𝘦𝘯č𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪. 𝘔𝘰𝘳𝘢𝘭𝘪 𝘱𝘢 𝘣𝘪 𝘱𝘳𝘦𝘪𝘵𝘪 𝘰𝘥 𝘣𝘦𝘴𝘦𝘥 𝘬 𝘥𝘦𝘫𝘢𝘯𝘫𝘦𝘮. 𝘚𝘰𝘤𝘪𝘢𝘭𝘯𝘰 𝘥𝘳ž𝘢𝘷𝘰 𝘻 𝘥𝘰𝘴𝘵𝘰𝘱𝘯𝘪𝘮 𝘻𝘥𝘳𝘢𝘷𝘴𝘵𝘷𝘰𝘮 𝘪𝘯 𝘥𝘰𝘴𝘵𝘰𝘫𝘯𝘪𝘮𝘪 𝘱𝘰𝘬𝘰𝘫𝘯𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪 𝘯𝘢𝘮 𝘣𝘰 𝘭𝘢ž𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘨𝘰𝘵𝘢𝘷𝘭𝘫𝘢𝘵𝘪, č𝘦 𝘣𝘰𝘮𝘰 𝘬𝘰𝘵 𝘥𝘳ž𝘢𝘷𝘢 𝘬𝘰𝘯𝘬𝘶𝘳𝘦𝘯č𝘯𝘦𝘫š𝘪 𝘷 𝘱𝘳𝘪𝘮𝘦𝘳𝘫𝘢𝘷𝘪 𝘴 𝘵𝘪𝘴𝘵𝘪𝘮𝘪, 𝘬𝘪 𝘯𝘢𝘴 𝘻𝘢𝘥𝘯𝘫𝘢 𝘭𝘦𝘵𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘩𝘪𝘵𝘦𝘷𝘢𝘫𝘰.«

Vir: IMD