"Glede na krizne okoliščine, s katerimi smo se soočali v preteklih 18 mesecih, je to zadovoljiv rezultat. Če se pa primerjamo s Čehi ali Estonci, bi jim morali vsaj slediti, a nekoliko zaostajamo in bi morali narediti več," je na predstavitvi rezultatov v torek v Ljubljani ocenil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
"Pozitiven premik je vedno v redu, gledano skozi čas pa nismo zmanjšali zaostanka za državami, s katerimi se primerjamo, to so tranzicijske in nekatere sosednje države," je dodala Mateja Drnovšek z ljubljanske Ekonomske fakultete.
Slovenija je po raziskavi, v kateri je 163 kazalcev temeljilo na statističnih podatkih, 92 kazalcev pa na anketi med menedžerji (v Sloveniji jih je sodelovalo 120, skupno pa 6300), uvrstitev pri gospodarski uspešnosti izboljšala za pet mest na 26. mesto, pri vladni učinkovitosti za eno mesto na 42. mesto, pri poslovni učinkovitosti za dve mesti na 43. mesto, pri infrastrukturi pa je ostala na 33. mestu.
Pri gospodarski uspešnosti je relativno pridobila pri domačem gospodarstvu, med drugim ker je bil padec bruto domačega proizvoda (BDP) po izbruhu pandemije manjši, zagon nato pa večji kot v drugih državah. Finančni položaj podjetij je bil boljši, država je sprejela protikoronske ukrepe glede trga dela in likvidnosti, porasle so zasebna potrošnja in investicije podjetij, je dejala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
"Razvojna vrzel pa ostaja," je poudarila in dodala, da je Slovenija glede kupne moči na prebivalca že deset let na 32. mestu. "Povečati moramo dodano vrednost na zaposlenega," je dejala.
Najvišje je uvrščena glede zunanjetrgovinskih kazalnikov, prihodkov iz turizma, znanja v gospodarstvu in rasti BDP, najnižje pa glede neposrednih tujih investicij in investicij v osnovna sredstva. Glede mednarodne trgovine je ob višji rasti uvoza kot izvora sicer primerjalno nekoliko padla, zaradi slabšega stanja glede razpoložljivosti delovne sile, tudi tuje, je uvrstitev slabša tudi glede zaposlenosti.
Pri vladni učinkovitosti je uvrstitev boljša pri javnih financah, davčni politiki, institucionalnem okviru in poslovni zakonodaji, slabša pri družbenem okviru. Najvišje je Slovenija uvrščena na področjih enakosti v porazdelitvi dohodka in številu postopkov za ustanovitev podjetja, najnižje pa pri kazalnikih, ki temeljijo na anketi, med drugim glede višine prispevkov za socialno varnost, delovne zakonodaje in vpliva davkov na spodbude za delo.
Pri poslovni učinkovitosti je uvrstitev boljša glede produktivnosti in učinkovitosti, je pa primerjalno še vedno razmeroma nizka, je dejala Drnovškova. Višja kot lani je tudi uvrstitev glede financ, menedžerskih praks ter odnosov in vrednot, slabša pa je glede trga dela. Slednje je po besedah Drnovškove posledica vladnih ukrepov ob epidemiji, ko zaposlenost v Sloveniji ni padla, v drugih državah pa je, zato pa se tudi ni toliko zvišala kot v drugih državah. Slovenija je najvišje na lestvici glede žensk v menedžmentu, odzivnosti podjetij na spremembe tržnih pogoje in učinkovitosti malih in srednje velikih podjetij, najnižje glede sposobnosti nadzornih svetov in sistema vajeništva.
Pri infrastrukturi je Slovenija višje glede osnovne, tehnološke in znanstvene infrastrukture ter izobraževanja, nižje pa glede zdravja in okolja. Pri tem dejavniku je uvrstitev najboljša glede okoljskih sporazumov, mobilnih naročnikov ter osnovnega in srednjega šolstva, najslabša pri kakovosti zračnega prometa, razpoložljivosti kvalificiranih inženirjev in javno-zasebnem partnerstvu.
Stanovnik izzive pri gospodarski uspešnosti med drugim vidi glede zagotavljanja rasti BDP, soočanja z inflacijo, pospešitve investicijskega cikla, povečanja kupne moči. Pri vladni učinkovitosti bodo med izzivi ukrepi za zajezitev cen energentov in hrane, pripravljenost na morebiten nov izbruh epidemije in nujni ukrepi na področju zdravstva ter učinkovita poraba sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Pri poslovni učinkovitosti bodo izzivi med drugim povečanje inovacijske sposobnosti in odzivanje na negativne trende ter povečanje produktivnosti. Pri infrastrukturi pa bo med izzivi investicije v zdravstvu in prometni infrastrukturi ter izboljšanje inovativnosti.
Na vrhu lestvice je letos Danska (lani 3.), sledijo Švica (lani 1.), Singapur (lani 5.), Švedska (lani 2.) in Hongkong (lani 7.).
Lestvica konkurenčnosti IMD kaže privlačnost države za podjetja, lestvica konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ta je lani ni objavil, pa meri potencial države za dolgoročno rast.
"Raziskava IMD kaže stanje mednarodne konkurenčnosti države na več ravneh, zato ne služi samo vladi oz. ministrstvom, ampak celotnemu poslovnemu ekosistemu," je dejal Vid Habjan iz javne agencije Spirit, ki med drugim spodbuja tuje in domače investicije ter internacionalizacijo gospodarstva.
Vir: STA