»Pot do bogate države in blaginje vodi skozi spodbudno poslovno okolje, v katerem ljudje lahko veliko zaposlujejo in ustvarjajo. Za solidarnost in socialno državo namreč največ naredijo prav gospodarski razvoj in investicije, ki odpirajo kakovostna delovna mesta, ta pa prinašajo prihodke za zdravstvo, pokojnine in socialno varnost nasploh,« je po današnjih volitvah poudarila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager (ZM).

Slovenija se sooča z zelo pomembnimi izzivi, kot so okrevanje po pandemiji, visoka inflacija ob zmanjšani gospodarski rasti, višanje cen energentov in drugih surovin, pomanjkanje materialov, komponent ter prekinitve v dobavnih verigah. Zato je nujno potrebno, da se gospodarstvo in država povežeta ter sodelujeta pri oblikovanju skupne strategije okrevanja ter iščeta rešitve, ki bodo pozitivno vplivale na delovanje naših podjetij in s tem za stabilno prihodnost.

Obenem je potrebno zavedanje, da Slovenija deluje v globalnem konkurenčnem okolju, vendar na lestvici konkurenčnosti nazadujemo in nas zadnja leta prehitevajo tudi države, kot so Estonija, Češka, Litva in Latvija, ki so imele v 90-ih mnogo slabše izhodišče. Za ustvarjanje višje dodane vrednosti mora država zagotavljati spodbudno in konkurenčno poslovno okolje z manj birokracije, manjšim in bolj učinkovitim administrativnim aparatom, manj zapletenimi postopki in več transparentnosti, s podporo znanju in inovacijam ter s spodbudami za zeleni prehod in transformacijo v trajnostno usmerjeno gospodarstvo.

Prav tako se mora končati »našivašizem« v podjetjih v državni lasti, kar škoduje celotnemu gospodarstvu in mednarodnemu ugledu slovenskega poslovnega okolja. Za korporativno upravljanje je ključno, da vodenje podjetij in drugih organizacij prevzamejo sposobni, strokovni, izobraženi in profesionalni managerji, usmerjeni v razvoj.

Še posebej ob aktualnih izzivih pomanjkanja kadrov se je pokazalo, kako nujno Slovenija za ohranjanje in privabljanje visoko usposobljenih zaposlenih, tudi iz tujine, torej tistih, ki so najbolj produktivni in ustvarjajo višjo dodano vrednost, potrebuje razvojno naravnano davčno politiko. To seveda pomeni, da bomo morali nujno razbremeniti plače, ki so med najbolj obremenjenimi na ravni članic EU in OECD, državami, s katerimi Slovenija največ posluje in tudi tekmuje. Sprejetje zakona o dohodnini je prvi korak v to smer, drugi je uvedba razvojne kapice pri dvoinpol kratniku povprečne plače, torej pri 4600 evrov bruto.

Ob upoštevanju naše demografske slike, ki je pomemben omejitveni dejavnik naše nadaljnje rasti, pa so nujne tudi reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema.

»Vprašati se moramo, od česa bomo imeli tako ljudje kot država na koncu več: od poplave birokracije, zapletene administracije in kompleksnega davčnega sistema, ki davijo ambiciozne posameznike in spodbujajo ribarjenje v kalnem, ali od vitke države s svobodno gospodarsko pobudo, ki bo ohranjala ljudi in kapital doma,« pravi Juvančičeva.