Nemčija polovico sredstev v načrtu za okrevanje in odpornost namenja digitalizaciji gospodarstva, infrastrukture in izobraževanja. Slovenija digitalizaciji namenja le petino vsega denarja, od tega večino javnemu sektorju, in tako zaostaja za evropskim povprečjem.

Bruseljski inštitut Bruegel je včeraj objavil popravljene podatke, koliko sredstev je v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost namenjenih za digitalne in zelene cilje. Slovenija za zelene ukrepe namenja 42 odstotkov vseh sredstev, kar je odstotno točko manj od evropskega povprečja. Za digitalizacijo namenja 21,6 odstotka vsega denarja, povprečje 19 evropskih držav, ki jih je analiziral Bruegel, je 36 odstotkov.

Slovenija sicer izpolnjuje evropske zahteve, da mora biti najmanj petina denarja namenjenega digitalnim ciljem in 37 odstotkov zelenim. Vendar predvsem pri vlaganju v digitalizacijo zaostaja za evropskim povprečjem, še bolj pa za najambicioznejšimi državami, denimo Nemčijo, Avstrijo in Litvo.

Ključno za prihodnost Nemčije

Podatkovne inovacije in digitalizacija so ključne za prihodnost Nemčije in Evrope, je zapisano v nemškem načrtu za okrevanje, ki vsebuje ukrepe v vrednosti 28 milijard evrov. Ta več kot polovico sredstev namenja digitalizaciji, poudarek pa daje digitalizaciji gospodarstva in infrastrukture ter izobraževalnega sistema. »Jasna osredotočenost na digitalizacijo kaže namero Nemčije, da bo po krizi še močnejša,« so zapisali v nemški vladi.

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost se pri digitalizaciji osredotoča na digitalizacijo javne uprave, čemur namenja 274 milijonov evrov nepovratnih sredstev, digitalizaciji gospodarstva pa 56,5 milijona evrov. Vlada med ukrepe za digitalizacijo uvršča še nekatere ukrepe z drugih področij, denimo zelenega prehoda, zdravstva in tako dalje, tako da doseže evropske zahteve. Za digitalno preobrazbo Slovenija skupaj namenja 540 milijonov evrov, pravijo v službi vlade za razvoj in kohezijo. Za vsa področja bo Slovenija v prvi fazi koristila 1,8 milijarde evrov nepovratnih in 0,7 milijarde evrov povratnih sredstev.

»Prva težava je, da je za digitalizacijo namenjenega le toliko denarja, kot zahtevajo evropska pravila. Druga pa, da je večina namenjena javni upravi,« je kritičen Igor Zorko, predsednik združenja za informatiko in telekomunikacije na Gospodarski zbornici Slovenije.

Minister za razvoj Zvonko Černač je dejal, da bo tudi denar za digitalizacijo javne uprave končal v gospodarstvu. »Vendar digitalizacija ni namenjena IT-podjetjem, ampak drugim podjetjem in njihovim zaposlenim. Cilj je, da se z digitalizacijo poveča odpornost malih in srednje velikih podjetij. Podjetja iz IT smo odporna,« pravi Zorko, direktor razvojnega podjetja na področju informatike ZZI. Po njegovih besedah je digitalizacija namenjena povečanju produktivnosti, saj bi po njeni uvedbi potrebovali manj dela, da bi dosegli isti rezultat. »Delovna mesta moramo digitalizirati, s čimer se bo povečala dodana vrednost, zvišale pa se bodo tudi plače,« dodaja sogovornik.

Do slovenskega načrta za okrevanje in odpornost sta kritična tudi ekonomist Mojmir Mrak in Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki sta v prispevku za Sobotno prilogo opozorila, da so sredstva za digitalizacijo gospodarstva zelo skopo odmerjena: »Namesto v izrazito pospešitev vlaganj v modernizacijo gospodarstva in družbe kot celote, ki temelji na inovacijsko podprti rasti, vlada s skoraj polovico razpoložljivih evropskih sredstev stavi na gradnjo klasične infrastrukture, približno v slogu tradicionalnih strategij razvoja italijanskega juga ali kohezijskih strategij mediteranskih držav v devetdesetih letih.«

Vir: Delo