Čeprav so razmere za makroekonomske napovedi trenutno zaradi vojne v Ukrajini ene najbolj zahtevnih doslej, je direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Marijana Bednaš z nekaj optimizma za letos vseeno ocenila, da bi lahko bila rast slovenskega gospodarstva letos 4,2-odstotna. To je umiritev, na srečo pa ni recesija, je dodala, poroča STA.

Ob tem je potrdila, da tako zahtevnih okoliščin za napovedovanje trendov, kot so trenutno, verjetno že dolgo ni bilo, čeprav ima sama že dvajsetletne izkušnje na tem področju.

"Če je v času pandemije še nekako šlo, pa je predvideti potek vojne v Ukrajini, odzive na dogajanje in sankcije ter kako se bodo na vse skupaj odzvala gospodarstva po svetu in kaj bo naredila Rusija, nemogoče. Evropa se s takimi okoliščinami srečuje prvič po koncu druge svetovne vojne, zato je pri napovedih zelo veliko če-jev," je dejala.

Ob tem je spomnila, da je slovensko gospodarstvo lani kljub pandemiji delalo dobro, po nekaterih kazalnikih je prišlo celo do znakov pregrevanja. Res pa je, da je lanska 8,1-odstotna gospodarska last sledila predhodnemu globokemu upadu in šele sredi leta je Slovenija prišla na raven pred pandemijo. K temu so po njenih besedah veliko prispevali ukrepi in velika prilagodljivost izvoznega sektorja, saj bi sicer v času zapiranj družbe lahko prišlo do razpada sistema.

Letos so računali, da bi se lahko gospodarska rast stabilizirala pri okoli petih odstotkih, a je tik pred začetkom priprave napovedi izbruhnila vojna v Ukrajini. Svoje naloge so se lotili previdno in prav danes so ponovno preverili predpostavke mednarodnega okolja, ki kažejo, da so napovedi za zdaj še vedno znotraj začrtanih okvirjev. Tako je za letos in v naslednjem letu predvidena šibkejša rast v evrskem območju, osnovni scenarij rasti za letos pa ostaja na ravni med 2,5 in tremi odstotki.

Pri tem pa se Bednaševi postavlja veliko vprašanje, kaj bi se zgodilo v primeru morebitne prekinitve dobave nafte ali celo zemeljskega plina. V Nemčiji so po njenih besedah še konec februarja menili, da bi to lahko pomenilo padec za par desetink odstotne točke, zdaj pa v primeru prekinitve dobav govorijo že o petodstotnem izpadu nemškega BDP.

"Veliko vprašanje je, kaj je sploh mogoče narediti, saj spremembe nabavnih poti terjajo čas. Če bi se to zgodilo hitro, bo šok za vse. Dokler traja vojna, bomo to vsi občutili, težko je namreč uvesti sankcije, ne da bi to občutilo evropsko gospodarstvo," je dodala Bednaševa.

Po besedah viceguvernerke Banke Slovenije Tine Žumer Šujica so tudi razlogi za trenutno višjo inflacijo zelo raznoliki. Lani je po njenem začela naraščati zaradi povečanega povpraševanja, motenj v dobavnih verigah in višanja cen energentov ob sproščanju ukrepov po pandemiji in kazalo je, da se bodo razmere hitro umirile. Vendar so leto dni pozneje ti dejavniki še vedno prisotni, vse skupaj pa dirigirajo višje cene energentov.

"Odgovor Evropske centralne banke in nas bo seveda nadaljevanje normalizacije denarne politike, ki smo jo napovedali decembra. Nadaljujemo z zmanjševanjem neto nakupov, vrednostnih papirjev, pozneje pa bo prišlo tudi do dvigovanja obrestne mere, kar so ostale večje centralne banke pravzaprav že začele," je odgovore na višjo inflacijo pojasnila Žumer Šujica in dodala, da bodo ti začasni in usmerjeni ukrepi drugačni kot so bili tisti med pandemijo.

Vir: STA