»Slovenski poslovni voditelji in voditeljice smo odločeni, da svojo spiralo samozavesti in z njo povezanih večjih ambicij, odgovornosti in sodelovanja vseh z vsemi v dobro vseh obrnemo spet odločno navzgor. Najbolj samozavestni in ambiciozni med nami to že serijsko odgovorno počnemo in nas bo vsak dan več, kar je edina mogoča pot do blaginje v Sloveniji,« je z mislimi na neslavno 46. mesto Slovenije na lestvici konkurenčnosti predsednik Združenja Manager (ZM) dr. Iztok Seljak nagovoril 450 udeleženk in udeležencev Managerskega kongresa v Portorožu. Na večernem dogodku priznanje Manager leta 2024 prejema Marko Lukić, Lumar IG. Medtem ko gre priznanje na področju vključevanja in raznolikosti vključi.vse podjetjema Lek in Vita, življenjska zavarovalnica.

Letošnji kongres je zaznamovala razprava o konkurenčnosti, saj je Slovenija na globalni lestvici, ki jo vsako leto pripravlja švicarski inštitut IMD, nazadovala še za štiri mesta in se med 67 državami uvrstila na 46. mesto. Izzive na področju konkurenčnosti pa ima v globalnem merilu celotna Evropska unija. »Leta 1993 je Evropa ustvarjala 35 odstotkov svetovnega BDP, danes je ta delež 15 odstotkov. To so podatki, ki zahtevajo resno ukrepanje, dogaja pa se nič. Evropski sistem demokracije, sistem socialnih pravic sloni na naši gospodarski konkurenčnosti, učinkovitosti in dodani vrednosti. Iz tega lahko financiramo te sisteme. Če pade naše gospodarstvo, bo padel celoten sistem evropskih vrednot,« pravi Seljak.

Trije D-ji razvoja

Petra Juvančič, izvršna direktorica ZM, je poudarila, da ima Slovenija več izzivov, a izpostavila tri področja, ki bi morala biti na državni ravni temelj za nadaljnjo ambiciozno vizijo ter strategijo razvoja države in gospodarstva: »Osredotočiti bi se morali na tri ključne točke, ki jih lahko poimenujemo '3D prioritete': debirokratizacija, (razvojna) davčna reforma in demografska politika. Slovenija je na področju konkurenčnosti preveč oddaljena od nekoč želenega 20. mesta, zato so za nadaljnje zagotavljanje družbene blaginje nujno potrebne strukturne reforme, pa tudi zagotovitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja, ki bo omogočalo razvoj in ustvarjanje.«

Podobno Jan Stráský, višji ekonomist in vodja oddelka za Slovenijo pri OECD, ki je poudaril, da se je slovensko gospodarstvo izkazalo za odporno, a so potrebne reforme. »Za dolgoročno fiskalno vzdržnost bo treba v Sloveniji nadaljevati pokojninske in zdravstvene reforme, o katerih se govori v zadnjih letih. Stroški, povezani s staranjem prebivalstva, bodo še naprej naraščali in jih bo treba obvladovati.«

Evropa kot gospodarska veselila, ki narekuje tempo

»Letošnji Managerski kongres je zagotovo poseben, saj Združenje Manager praznuje 35 let delovanja. Ob tej priložnosti se vam želim zahvaliti za vaš izjemen prispevek k razvijanju managerske kulture, izobraževanju podjetnikov, promociji podjetništva in za vaše neprecenljivo delo pri spodbujanju žensk v managerske karierne poti. Gospodarsko politiko moramo premisliti na ravni celotne Evropske unije. Moramo biti bistveno bolj ambiciozni, samozavestni in usmerjeni v prihodnost. Potrebujemo več vlaganj v razvoj in inovacije ter manj birokratske regulacije. Evropa ne sme postati le muzej na prostem, temveč mora ostati gospodarska velesila, ki narekuje tempo svetovnemu gospodarstvu,« je zbrane nagovoril Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport.

Pomembno je, da smo aktivni sooblikovalci prihodnosti

Tanja Schindler, predsednica Združenja profesionalnih futuristov in letošnja govornica Svetovnega gospodarskega foruma, v današnjem svetu, polnem negotovosti, poudarja pomen strateškega predvidevanja: »Ne gre za tradicionalno strateško načrtovanje ali upravljanje tveganj, ne gre za igro z verjetnostmi, temveč z možnostmi. Strateško predvidevanje pomeni zmožnost predstavljanja različnih alternativnih scenarijev prihodnosti brez presojanja, kateri je najbolj verjeten, pri čemer izhajamo iz trenutnih trendov in signalov.« Pri tem moramo biti prilagodljivi in odzivni, sprejemati tudi ovinke na poti do prihodnosti, ki jo želimo doseči, saj je »prihodnost prostor, ki ga je treba oblikovati, in ne čas, na katerega čakamo.« Tehnologija naj nam pri tem služi kot orodje za ustvarjanje želene prihodnosti, ne sme pa biti cilj sama po sebi.

Priložnosti so v sodelovanju, inovacijah in novih tehnologijah

Pomen novih tehnologij, kot so virtualni svetovi, roboti in umetna inteligenca, je poudaril tudi Tibor Mérey generalni direktor in partner pri Boston Consulting Group (BCG), globalni vodja za operacije BCG Web3. Slovenija ima bogato tradicijo na področju inženirstva in tehnologije, kar ji daje dobro izhodišče za uspeh v sodobnem svetu, s podpiranjem novih podjetij na področju interneta stvari, robotike in umetne inteligence ter vlaganjem v raziskave in razvoj pa lahko ustvari okolje, ki bo povezalo digitalni in fizični svet. Na ta način bi lahko spodbudili gospodarsko rast in se uveljavili kot vodilna država na področju tehnologije, pri čemer bo »sodelovanje med državo in podjetji, skupaj z inovativnostjo in prilagodljivostjo, ključno za uspešno in konkurenčno prihodnost v digitalnem svetu.«

Ne smemo pozabiti na dialog med gospodarstvom in šolstvom

»Če želimo blaginjo in socialno državo, moramo imeti močno gospodarstvo. To potrebuje konkurenčne pogoje, da se lahko razvija in prosperira na tujih trgih, te pogoje pa kreira politika,« je na MQ forumu o tem, kaj Slovenija potrebuje za razvoj in preboj, povedala Marta Kelvišar, direktorica Adrie Dom in managerka leta 2023. Maja Bednaš, v. d. direktorja na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, se strinja, da je ključna naloga države in ekonomskih politik ustvariti spodbudno poslovno okolje; stabilne javne finance, kakovostne javne storitve ter davčno prestrukturiranje. Eden od aktualnih izzivov je tudi pomanjkanje kadra, ki ga vsaj v določenem segmentu občuti večina podjetij. Pri tem Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerka v družbi BCG, poudarja, da nam določene primanjkljaje lahko pomaga premostiti tehnologija, ki se je ne smemo braniti, na zakonski ravni je treba olajšati prihod tuje delovne sile, premalo pa se pogovarjamo tudi o dialogu med gospodarstvom in šolstvom. Vprašanje je: »Ali šole res 'proizvajajo' kader, ki ga bomo v gospodarstvu potrebovali čez pet let?« Na forumu so sodelovali še dr. Seljak, Tomislav Čizmić, predsednik poslovodstva Telemach Slovenija, ter Benedikt Ceglar, generalni direktor družbe NIL.

Tudi gibanje Podvig: Mi danes. Mi jutri, Mi vsi skupaj. za večjo konkurenčnost

Da bomo krivuljo konkurenčnosti obrnili navzgor ter z jasnim načrtom in povezovanjem, sodelovanjem radikalno dvignili življenjski standard v Sloveniji, dr. Seljak med drugim stavi tudi na 20 razvojnih projektov v sklopu Združenja Manager. Te je v preteklem letu v sklopu gibanja Podvig: Mi danes. Mi jutri. Mi vsi skupaj., sooblikovalo 150 poslovnih voditeljic in voditeljev, združenih v 20 delovnih skupin. V združenju tako prenavljajo svoj etični kodeks, poudarjajo pomen sodelovanja zasebnega sektorja z javnim, se ukvarjajo s spodbujanjem trajnostnega poslovnega voditeljstva in tako dalje. Namen gibanja, ki so ga lansirali na lanskem Managerskem kongresu, je, da poslovni voditelji tudi s spremembami pri sebi pripomorejo k večji blaginji v družbi.

Manager leta 2024 je Marko Lukić, direktor in lastnik družbe Lumar IG

Na večerni podelitvi priznanje za Managerja leta 2024 prejema Marko Lukić, direktor in lastnik leta 1993 ustanovljene družbe Lumar IG. Direktor, ki poslovanje gradi na temeljih vseživljenjskega učenja – vsako leto postavlja razvojne cilje in istočasno poskrbi, da rasteta in se razvijata tudi njegova ekipa in lokalno okolje. Lumar je vpet v številne družbeno odgovorne projekte, s pomočjo donacij in sponzorstev soustvarja boljše življenjske pogoje za številne posameznike v ožjem in širšem okolju podjetja. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2019 znašala 52.000 evrov, lani dobrih 80.000 evrov. V 2019 so imeli skoraj 19 milijonov evrov prihodkov, lani dobrih 30 milijonov. Čisti poslovni dobiček so v primerjavi z letom 2019 povečali za več kot trikrat; v 2019 so ga imeli 820.000 evrov, lani skoraj 2,7 milijona evrov.

Priznanje podeljuje upravni odbor ZM, z njim pa nagrajujejo vodilne managerke in managerje za njihove izjemne poslovne dosežke v podjetjih, ki jih vodijo.   

Priznanje vključi.vse podjetjema Lek in Vita, življenjska zavarovalnica

Prejemnici priznanja vključi.vse 2024 sta družbi Lek, prvo in najstarejše farmacevtsko podjetje v Sloveniji, in Vita, največja bančna življenjska zavarovalnica na slovenskem trgu. Obe podjetji v visoki meri in povsem enakovredno dosegata tako vključenost kot raznolikost. Sekcija managerk pri ZM se s priznanjem vključi.vse zavzema za uravnotežena vodstva v podjetjih, saj raznolika vodstva dokazano ustvarjajo boljše uspeha, to pa botruje večji konkurenčnosti in blaginji celotne družbe.