Kaj bodo podjetja morala beležiti po novem? 

Predlog zakona, ki gre zdaj v obravnavo pred poslance v državnem zboru, predvideva, da bodo morala vsa podjetja podrobneje beležiti delovni čas zaposlenih, a za vse ne bo obvezno elektronsko vodenje. Zdaj zakon delodajalce zavezuje, da morajo beležiti podatek o številu opravljenih ur, ne pa tudi podatka o začetku in koncu dnevnega delovnega časa.

Po novem naj bi se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisovali še podatki:

• čas prihoda delavca na delo in odhoda z dela;
• izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom – pri tem se ne zahteva, da se vpiše čas izrabe odmora hkrati (neposredno) ob dejanski izrabi odmora med delovnim časom, temveč je pomembno, da se v evidenco vpiše podatek o izrabi in obsegu odmora med delovnim časom, medtem ko je način beleženja tega podatka (ali se vpisuje neposredno ob začetku in koncu odmora ali kako drugače, če se, na primer, čas odmora pri delodajalcu izrablja stalno ob vnaprej točno določenem času …) prepuščen delodajalcu;
• opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa);
• opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času;
• tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno razporeditev polnega delovnega časa.

Delodajalci, ki evidence o izrabi delovnega časa ne vodijo elektronsko, bodo lahko podatek o seštevku ur v tednu, mesecu oziroma letu vpisovali tedensko. Še vedno pa ni določeno, kako bi se urejale evidence denimo pri delu na daljavo oziroma od doma.

Bodo pa morali delodajalci po novem voditi evidence tudi za zunanje sodelavce, ki niso zaposleni, a na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali večinoma uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. Torej denimo za študente, zunanje sodelavce, ki opravljajo delo po pogodbah (podjemne, avtorske ...), s. p. in podobno.

Evidence bo treba prilagoditi v šestih mesecih po veljavi zakona

Predlog zakona uvaja tudi obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec do konca plačilnega dne. Torej bo delodajalec moral delavcu poleg pisnega obračuna plače in drugih prejemkov, torej plačilne liste, izdati tudi obvestilo, v katerem bodo navedeni podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Prav tako zakon predvideva možnost delavca, da bo od delodajalca enkrat na teden zahteval seznanitev s podatki iz evidence.

Zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi zaradi možnosti ustrezne prilagoditve delodajalcev spremembam.

Povzeto po članku - in več informacij