Vlada Roberta Goloba, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, je delo začela 1. junija. Prvo delovno poletje je namenila zlasti pripravam na izzive na področju draginje in covida-19, poroča STA.

Vladni fokus na spopadu z (energetsko) draginjo, zaradi davkov nezadovoljstvo

Vlada je še pred uradnim začetkom mandata napovedala, da bo njena prva prednostna naloga spopad z naraščajočimi cenami energije in tudi hrane, ki so med drugim posledica ruskega napada na Ukrajino.

Vlada in DZ sta tako sprejela številne ukrepe. Od 21. junija so delno regulirane cene pogonskih goriv, od julija velja tudi ugodnejša davčna obravnava povračila stroškov na delo.

Od septembra so za eno leto omejene cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev (bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane idr.). Do maja 2023 velja znižana, 9,5-odstotna stopnja DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje.

Socialno najranljivejšim gospodinjstvom bo namenjen enkratni energetski dodatek, na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu bodo pomoč zaradi visokih cen elektrike in plina lahko dobili vsi gospodarski subjekti.

Izvajati sta se začela tudi dva ukrepa, s katerima naj bi omejili tako rast cen hrane kot negativne učinke dražje hrane za zaposlene - spremljanje in primerjava cene košarice osnovnih živil pri trgovcih ter višji neobdavčen znesek povračila stroškov prehrane.

Vlada nekaj ukrepov še obljublja, lotila se je tudi priprave na morebitno krizo v jesenskih in zimskih mesecih v energetskem sektorju.

Če v opoziciji, javnosti in med socialnimi partnerji glede ukrepanja na področju energetike ni nasprotovanja, so le želje, da bi šla v ukrepih še dlje, pa so precej več nezadovoljstva povzročile načrtovane davčne spremembe v tem letu, ki v pomembni meri zaustavljajo načrtovano razbremenitev dohodkov pri dohodnini, ki ga je letos spomladi skozi DZ spravila prejšnja vlada.

Gospodarstvo, opozicija, velik del stroke pa tudi nekateri v sindikalnih vrstah med drugim odločno nasprotujejo zaustavitvi načrtovanega zviševanja dohodninske olajšave in njenega usklajevanja z inflacijo, saj da je v času visoke inflacije tak način zviševanja neto plač neke vrste pomoč ljudem. Na vladni strani pa tudi v delu stroke medtem pravijo, da si vlada mora zagotoviti zadostno finančno osnovo za ukrepanje v prihodnjem letu, saj so želje po pomoči v luči draginje zelo velike, predvsem iz vrst podjetij.

Vlada napoveduje, da bo veliko pripomb socialnih partnerjev upoštevala in ob že predlaganih sprejela še nekatere ukrepe za razbremenitev srednjega razreda. Predvsem pa za naslednje leto obljublja celovito davčno reformo. Ker imajo gospodarstvo in sindikati na davčnem področju velika pričakovanja, bo morala vlada paziti, da bo ob vseh drugih odprtih frontah svoje visokoleteče obljube uspela uresničiti.

Več: STA