Statistični urad RS je objavil revizijo letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) in ugotovil, da je ta lani znašal 52,208 milijarde evrov, poroča STA. V primerjavi z letom prej je bil v tekočih cenah večji za 11 odstotkov, realno pa za 8,2 odstotka. Po prvi oceni iz februarja se je obseg BDP v letu 2021 realno povečal za 8,1 odstotka.

Slovensko gospodarstvo je tako lani preseglo predkrizni obseg iz leta 2019, je navedel statistični urad. K povečanju obsega BDP so največ prispevale predelovalne dejavnosti (prispevek 2,3 odstotne točke), finančne in zavarovalniške dejavnosti (0,7 odstotne točke) ter dejavnost promet in skladiščenje (0,7 odstotne točke).

Največji negativen prispevek k rasti obsega BDP je imela dejavnost oskrba z električno energijo, plinom in paro (-0,3 odstotne točke). Največjo rast obsega dodane vrednosti je imela dejavnost gostinstvo (28,4 odstotka), ki je tudi najbolj, kar za 41,7 odstotka, upadla v koronskem letu 2020.

Domača končna potrošnja se je lani realno povečala za 8,4 odstotka, pri čemer je bila končna potrošnja gospodinjstev večja za 9,4 odstotka, končna potrošnja sektorja država pa za 5,8 odstotka. Bruto investicije so se realno povečale za 15,1 odstotka, pri čemer so bruto investicije v osnovna sredstva realno zrasle za 13,7 odstotka. Zaloge so se povečale za 807 milijonov evrov v tekočih cenah, kar je predstavljalo 1,5 odstotka BDP.

Izvoz blaga in storitev se je realno povečal za 14,5 odstotka, uvoz pa za 17,6 odstotka, pri čemer je bilo povečanje tako pri izvozu kot pri uvozu večje pri storitvah kot pri blagu. Statistični urad je ob tem spomnil, da je bil tudi upad v 2020 izrazitejši pri storitvah kot pri blagu.

Ob močnejši realni rasti uvoza od izvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP negativen, znašal je -0,8 odstotne točke. Implicitni deflator uvoza je presegel izvoznega, pogoji menjave s tujino so se v 2021 poslabšali. Saldo zunanje menjave je ostal pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3,31 milijarde evrov ali 6,3 odstotka BDP.

Deleža subvencij in sredstev za zaposlene v BDP sta se lani v primerjavi z 2020 sicer zmanjšala. Sredstva za zaposlene za -0,9 odstotne točke na 52,8 odstotka BDP, in subvencije za -1,6 odstotne točke na 2,9 odstotka BDP, kar pa je bilo še vedno več kot pred pandemijo.

Delež davkov na proizvodnjo v dohodkovni razčlenitvi BDP se je povečal za 0,5 odstotne točke na 13,3 odstotka. Delež potrošnje stalnega kapitala se je zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 18,2 odstotka BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je povečal za 0,1 odstotne točke na 18,6 odstotka BDP.

Število zaposlenih se je lani povečalo za 1,2 odstotka, število samozaposlenih pa za 1,9 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,3 odstotka. Povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.053.000 oseb; od teh je bilo zaposlenih 80,9 odstotka, samozaposlenih pa 19,1 odstotka.

Vir: STA