15. in 22. marca 2017 je v prostorih GZS in TZS potekala naša deveta Hitra šola digitalne preobrazbe. Digitalna preobrazba, kot trenutno ena izmed aktualnejših tem, predstavlja izziv podjetjem iz različnih panog, ki delujejo tako na lokalnem kot tudi globalnem nivoju.

Hitra šola digitalne preobrazbe – prvi del

O pomembnosti uvedbe digitalizacije v organizacije je na dogodku spregovorilo pet predavateljev iz treh različnih podjetij. S svojo strokovnostjo, poznavanjem primerov ter karizmo so tematiko, ne le iz strokovnega vidika, temveč tudi na enostaven in prijeten način, približali udeležencem. Podali so tudi pristope in v udeležencih vzbudili način razmišljanja kako je lahko njihovo podjetje, ne glede na stopnjo digitalizacije, primer, ki bo pravočasno stopil v korak s časom, prežetim z digitalno sfero. Podatek, ki ga je v uvodnem nagovoru udeležencem in predavateljem izpostavila mag. Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, da po raziskavi Cisca in IMD globalnega centra za digitalno preobrazbo le 6 % globalni CEO-jev ocenjuje, da so podjetja primerno pripravljena in zadovoljna z inovacijskimi ukrepi v smeri digitalizacije, kaže, da ne samo podjetja v Sloveniji, temveč tudi globalno niso pripravljena v celoti stopiti iz okvirov tradicionalnega ter se podati na pot digitalnega.

Za združenje je pomembno, da se vključuje in pripravlja na izzive digitalizacije. Managerji so vse bolj postavljeni pred izziv kam ta razvoj gre in kako to vpliva na podjetja ter poslovanje. Digitalna strategija podjetja mora tako biti osnovni del strategije podjetja. Managerji, kot vodje podjetij, se morajo vedno bolj ukvarjati z vprašanjem digitalizacije, predvsem pa z ozaveščanjem zaposlenih o digitalni preobrazbi, je v vlogi skupine za digitalizacijo pri Združenju Manager dejala Medeja Lončar.

Preobrazba in pospeševanje inovativnih procesov

Pri tem se pojavlja vprašanje koliko časa imajo podjetja, da sprejmejo nove poslovne modele, drugačne pristope in rešitve, inovativne načine, da ne bodo v tej digitalni tekmi ostala nekonkurenčna. »Digitalna preobrazba je nekaj neizbežnega in prej kot bomo z njo začeli, prej bomo lahko delali spremembe,« poudarja Daniela Bervar Kotolenko, Corpohub. »Digitalna preobrazba pomeni ustvarjanje novih poslovnih modelov. Drugačne obljube vrednosti za stranke,« dodaja Lojze Bertoncelj, Corpohub. Novi poslovni modeli sprožajo vprašanje konkurenčne prednosti podjetja oziroma organizacije znotraj digitalne transformacije, ki se nahaja v inovacijah ter komunikaciji med podjetjem in njegovimi kupci. Tako sta zaradi konkurenčnih groženj in številnih idej, ustvarjenih s strani strank in partnerjev, digitalizacija ter razvoj novih poslovnih modelov ključnega pomena. »Digitalno preobrazbo podjetja dosežemo, ko se jo naučimo, jo osvojimo in živimo,« še dodaja Bertoncelj.

Do digitaliziranega podjetja

Vsaka preobrazba, prav tako digitalna, zahteva čas in denar. Kadar podjetje na področju digitalnega razumevanje ni tako daleč, da se lahko stroškovno prilagaja, nima možnosti preživetja. Robert Serec, direktor Pomurskih mlekarn, ki je podjetje s preobrazbo rešil pred propadom dodaja: »Če gre podjetje v digitalno smer, je potrebno sočasno tako finančno kot tudi poslovno prestrukturiranje. Eno brez drugega ne gre.« Digitalna preobrazba mora biti del strategije in je lahko uspešna le, če jo ima v rokah direktor podjetja. Slednji, s poznavanjem tematike in razumevanjem, da je za izvedbo pomemben čas, določa hitrost, ostali zaposleni pa temu sledijo. »Najpomembnejša komponenta poslovanja so ljudje – naši sodelavci. Brez njih ni dobre strategije, dobre izvedbe strategije, dobrega poslovanja, niti digitalnega podjetja in s tem dobimo podjetje brez prihodnosti,« je na koncu predavanja 'Kako od kandidata za stečaj do digitaliziranega podjetja' poudaril Serec.

Na primeru podjetja Pomurske mlekarne je bila prikazana zdrava digitalna platforma, ki omogoča digitalno preobrazbo, s tem kaj vse omogoča digitalizacija je nadaljeval Rok Koren iz podjetja Siemens, ki meni, da digitalizacija spreminja marsikaj, tudi produkte in ne le poslovne modele. Digitalizacija se odvija že nekaj časa, pri tem so pomembne karakteristike digitalizacije, da ljudje, naprave in sistemi med seboj komunicirajo v realnem času in po celi verigi. Pomembna je povezljivost vseh sistemov, ki se znajo sporazumevati med seboj. Za te karakteristike pa so potrebne nove tehnologije. V digitalni dobi so podatki dostopni vedno in se venomer razvijajo. Kupci prek interneta in raziskav določenim ponudnikom posredujejo svoje želje ter povratne informacije kadar koli in od kjer koli želijo. Slednji so vedno v središču in če želi podjetje zadovoljiti njihove potrebe, potrebuje učinkovito proizvodnjo. Na eni strani je potrebno čim prej ustreči kupčevim željam, na drugi pa tudi zagotoviti uporabnost in kvaliteto izdelka. V razvoju so novi ekosistemi, ki bodo lahko zadovoljili omenjene potrebe. Tako se veliko poslovnih priložnosti skriva v izdelkih prilagojenih potrebam kupca, zato, po mnenju Korena, spremembe v digitalizacijo niso opcija, ampak obveza.

Prvi del hitre šole o digitalni preobrazbi se je zaključil z živahno razpravo med udeleženci in vsemi petimi predavatelji.

Hitra šola digitalna kultura in praktična delavnica – drugi del

Drugi del Hitre šole, ki je potekal 22. marca, je bil razdeljen na dva dela. Najprej so trije predavatelji iz treh podjetij predstavili pomembnost zaposlenih in prave kulture v podjetju za uspešno digitalno preobrazbo, nato pa je sledila še praktična delavnica, ki je udeležencem pomagala spoznati načine in pristope kako poteka digitalizacija storitev ali izdelkov.

Dogodek se je pričel s predavanjem, »Ključ digitalne preobrazbe so procesi«, Toneta Petriča, vodje skupinskega mentorstva s področja digitalizacije pri Združenju Manager. Za digitalizacijo so potrebni denar, tehnologija in ljudje, a ključni za preobrazbo so slednji. Petrič je navedeno pojasnil: »Če imamo tehnologijo in ljudi ter imamo dobre ideje, bomo pritegnili denar. Če imamo ljudi in denar lahko razvijemo tehnologijo. Če imamo denar in tehnologijo, ne bomo nič naredili.«

Napake so nekaj dobrega

Kakšna mora biti kultura podjetja, da je lahko digitalna preobrazba uspešna, je v nadaljevanju razmišljal Robert Trnovec, generalni direktor podjetja Microsoft Slovenija. Po njegovem mnenju je za digitalno preobrazbo ključno, da se v podjetju ustvari okolje, kjer so napake nekaj dobrega. Če želi manager od svojih zaposlenih dobiti najboljše, jih mora prepričati, da so napake dobre. »Tako okolje je nujno, ker nobena študija ali navodila ne pokažejo kaj točno narediti. Cilj je konstantno spremenljiv, zato je potrebno narediti organizacijo, ki se konstantno transformira. Če pa želite imeti tako organizacijo, morate sprejeti, da se bodo napake dogajale,« dodaja Trnovec.

Digitalni svet za industrijo predstavlja velik izziv. Tako kot pri vsaki stvari je tudi pri digitalni preobrazbi potrebno definirati cilje, določiti kdo bo za njih odgovoren in kako bodo slednji doseženi. »Skrivnost uspešnega podjetja je v povečevanju produktivnosti. Digitalizacija je zagotovo smer, ki nam lahko pri tem pomaga, « je v svojem predavanju, Kako do 98 % avtomatizirane proizvodnje?, poudaril Samo Mirnik, KLS Ljubno, ter dodal, da digitalizacija sama po sebi ne prinese nič ter da so osnova digitalizacije tako procesi kot tudi ljudje.

Udeleženci Hitre šole so svoje novo pridobljeno znanje nadgradili še s praktično delavnico »Kako misliti digitalno«, kjer so na petih realnih primerih podjetij razmišljali o digitalni preobrazbi in strategiji. Pri zbiranju in utemeljevanju idej so jim pomagali mentorji, Miha Dumitrov, so-mentor za področje digitalizacije pri združenju, Tone Petrič in Lojze Bertoncelj.