V Združenju Manager nadaljujemo javno razpravo o akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki smo ga predstavili na septembrskem Managerskem kongresu v Portorožu. Dokument, ki ga razumemo predvsem kot akcijski načrt za večjo blaginjo ljudi, postavljamo v kontekst s ključnimi aktualnimi temami. Tako smo bili danes nosilec dela programa letošnje NT konference 'Povečajmo produktivnost – ali zmoremo?', ki je ukrepe akcijskega načrta povezal z izzivi digitalizacije. Sogovorniki iz akademske sfere, gospodarstva in države so v zanimivem pogovoru pretresali vlogo digitalnih tehnologij, digitalizacije in digitalne preobrazbe pri večanju produktivnosti.

Kot je v uvodu dejala izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič, nam lahko digitalizacija ključno pomaga pri doseganju razvojnih ciljev. »Redke so dejavnosti, ki se v zadnjih letih, sploh pa letos, niso na tak ali drugačen način digitalno transformirale. Nekateri so s tem začeli že davno, druge so pospešile okoliščine v letošnjem letu. Kakor koli, digitalizacija je tu, je dejstvo, je ključna za pot naprej in za razvoj,« je poudarila.

Izhodišče za današnjo razpravo, pri kateri so sodelovali predsednica Združenja Manager Medeja Lončar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo mag. Peter Geršak, direktor Špice International Tone Stanovnik, direktorica Digitalnega inovativnega stičišča Slovenije Katja Mohar Bastar in aktivni povezovalec, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS mag. Nenad Šutanovac, je bila uvodna predstavitev prof. dr. Polone Domadenik, sokoordinatorice priprave akcijskega načrta. V svojem nastopu je predstavila ključne ukrepe po področjih, pri tem pa poudarila, da je digitalizacija vsekakor eden ključnih skupnih imenovalcev na veliki večini področij, ki se jih akcijski načrt dotika.

Predsednica Združenja Manager Medeja Lončar se je s tem zaključkom strinjala, saj digitalizacija po njenih besedah vpliva na vse ključne dejavnike višje produktivnosti, kot so med drugim infrastruktura, izobraževanje, inovacije in tržna učinkovitost. Pri tem je poudarila pomen managementa, tako z vidika njegove vloge na področju družbenega razvoja kot vloge v podjetjih in njihove digitalne preobrazbe. Prav ta je po njenem mnenju ena ključnih prioritet, posebej na področjih, kjer so njeni potenciali manj izkoriščeni, npr. industrijski proizvodnji. Industrija 4.0, v povezavi z novimi poslovnimi modeli in trajnostnim razvojem, lahko dodatno pospeši razvojni preboj. Posebej je izpostavila izkoristek potencialov in talentov ter vseživljenjsko učenje. »Postaviti si moramo vizijo, kje smo lahko dobri. Tehnologijo moramo uporabljati za izboljševanje problemov, ki jih imamo kot človeštvo. Slovenci bi se lahko pozicionirali kot najboljši v Evropi na področju novih tehnologij. Samo to ambicijo si moramo postaviti,« je poudarila.

Tone Stanovnik je pritegnil k besedam predhodnice in izpostavil potencialne rasti, ki jih omogoča informatika. V svoji razpravi je posebej izpostavil pomen izobraževanja in pozval k »revoluciji v šolstvu«. Pozval je k več kreativnosti in spodbudam pri tehničnih znanjih. Kot je država nekoč ustanavljala velika močna industrijska podjetja, bi po tem vzoru lahko danes že pri mladih začeli s programom »Informatiko narodu«. Po njegovih besedah namreč potrebujemo digitalne zmagovalce, mladi si to želijo biti, le rešiti se morajo verig. »Slovenijo vidim kot zeleno državo, digitalno dolino na sončni strani Evrope,« je dejal in dodal, da državo razume kot platformo za podjetja in njihov razvoj. Kot predsednica, je tudi on poudaril pomen vseživljenjskega učenja.

Katja Mohar Bastar je izpostavila, da so digitalne kompetence poleg infrastrukture ključen temelj za digitalizacijo. Po njenih besedah ja naša digitalna infrastruktura dobra in nad evropskim povprečjem, pri tem pa izpostavila izzive nadaljnjega razvoja v smeri 5G omrežij, kjer se bo fokus s končnih uporabnikov preusmeril na industrializacijo in povezovanje naprav. »Izjemno pomembna je e-vključenost, pokriti moramo vse družbene skupine, ko se pogovarjamo o nadaljnjem razvoju digitalnih tehnologij,« je dejala in se strinjala s pomenom izobraževanja o informatiki na vseh ravneh izobraževanja, ne glede na osnovno področje šolanja. Zagotavljanje podpornega okolja gospodarstvu in ljudem je po njenem ključna vloga države in nevladnega sektorja.

Po besedah državnega sekretarja mag. Petra Geršaka se država tega dobro zaveda. Izpostavil je, da je posebna pozornost na področju kohezijskih sredstev in prihodnjega sklada za okrevanje in odpornost namenjena prav digitalizaciji. Več kot 1,2 milijarde evrov bo v prihodnjih letih namenjenih prav za ta namen, zato pričakuje, da se bo digitalizacija gospodarstva in javne uprave še pospešila, s tem pa tudi razvoj informacijske družbe v Sloveniji. »Strateški pogled države mora biti usklajen z vsemi deležniki v ekosistemu, za kar si zelo prizadevamo«, je dejal v razpravi.

Kot je zaključil mag. Nenad Šutanovac, so se sogovorniki strinjali, da je prav digitalna preobrazba eden ključnih dejavnikov, ki bo vplival na višjo produktivnost, kot to ugotavlja tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj v svojem nedavnem poročilu o produktivnosti. Največ bomo vsi skupaj lahko prispevali predvsem z razvojnim sodelovanjem, ravno v tem pa je tudi dodana vrednost razprave, ki jo na tem področju spodbuja Združenje Manager.