Rezultati gospodarske rasti so bili v prvem četrtletju v večini razvitih gospodarstev pod pričakovanji. Inflacija je v drugem četrtletju dobila pospešek, pričakovanja in svetovni finančni pogoji pa so se poslabšali. Vse kaže, da je svetovno gospodarstvo na poti v stagflacijo, so po poročanju STA ocenili analitiki družbe Coface.

Štiri mesece po začetku spopadov v Ukrajini je po njihovih ugotovitvah konflikt porušil svetovno geogospodarsko ravnovesje. Vojna povečuje napetosti v proizvodnem sistemu, ki sta ga dodobra načeli dve leti pandemije covida-19, in povečuje tveganje, da razvita gospodarstva zdrsnejo v recesijo, izhaja iz njihovega najnovejšega barometra tveganj za posamezne države in sektorje, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci.

Zaradi hitrega poslabšanja gospodarskega in finančnega okolja njihov osrednji scenarij predvideva znatno upočasnitev aktivnosti v naslednjih 18 mesecih. Coface je ocenil, da bo svetovna gospodarska rast v povprečju letos znašala 3,1 odstotka, prihodnje leto pa se bo spustila na 2,7 odstotka.

Napoved gospodarske rasti so zvišali le za Brazilijo in Angolo, medtem ko so jo znižali za 19 držav, od tega za 16 evropskih držav, zlasti za Nemčijo, Španijo, Francijo in Združeno kraljestvo. Napoved rasti je slaba predvsem za razvita gospodarstva, saj naj bi prihodnje leto zabeležila najnižjo stopnjo rasti v zadnjih 10 letih, so dejali.

Bruto domači proizvod (BDP) je v območju z evrom v prvem četrtletju rasel zelo počasi, v Franciji se je obseg BDP ob upadanju trošenja gospodinjstev celo znižal. Rast je stagnirala tudi v ZDA. Podatki so po ocenah analitikov Cofaca zaskrbljujoči, ker so se gospodarske posledice zaradi vojne v Ukrajini šele začele kazati. Cene primarnih surovin so se sicer stabilizirale, a ostajajo visoke, strahovi pred pomanjkanjem ponudbe nafte se krepijo.

Na sektorski ravni se je večina popravkov zgodila navzdol, v njej pa so poudarili razpršenost zaporednih šokov po vseh sektorjih, tako energetsko intenzivnih kot tistih, ki so bolj neposredno povezani s kreditnim ciklom, kot je denimo gradbeništvo. Izjema je energetski sektor držav proizvajalk energentov. Analitiki družbe, ki se ukvarja z zavarovanjem terjatev, so ob tem za enega najbolj odpornih sektorjev z nizkim tveganjem označili le še farmacevtsko industrijo.

Tveganja pa se v panogah, kot so papirna, kemična in kovinska industrija, povečujejo. Kmetijsko-živilski sektor je eden od sektorjev, ki se je v soočil z največjim številom znižanj bonitetnih ocen, to pa se je zgodilo v skoraj vseh regijah. Eden najbolj ranljivih pa bo gradbeni sektor. Naraščajoči stroški za zadolževanje bodo vplivali na stanovanjski trg in na gradbeno dejavnost. Pri tem so omenili ZDA, kjer prodaja stanovanj v zadnjem času hitro upada.

Ob cenovnih pritiskih tudi v sektorjih, kjer proizvajalci še niso v celoti prelili povečanj v končne cene, so centralne banke, tudi evropska, napovedale zaostrovanje denarne politike in povečale ključno obrestno mero ali pa to napovedale. To se dogaja kljub možnosti upočasnitve gospodarske aktivnosti in grožnji recesije ter prinaša strahove pred novo krizo zaradi visoke zadolženosti držav.

Upočasnjevanje gospodarske rasti bi lahko omogočilo postopno upočasnitev inflacije. A po njihovih navedbah obstaja tudi tveganje, da bi inflacija ostala visoka zaradi cen surovin, ki se zaradi kroničnega pomanjkanja ponudbe ne bi umirile.

Vir: STA