“Vsaka težava v organizaciji izvira iz načina vodenja.” To je stavek prijatelja, zaposlenega v enem od najboljših farmacevtskih podjetij na svetu, ki me spremlja že nekaj let. Stavek je nekoliko pretiran, vendar, bodimo iskreni, je v njem zrno resnice.

Vedenje voditeljev ali vodij dejansko predstavlja zelo pomemben del organizacijske kulture. Vodje so s svojim vedenjem vzor, ob tem pa vplivajo na vedenje zaposlenih – neposredno ali posredno, zavedno ali nezavedno. Vodje kažejo, kaj je 'prav' v organizaciji in kakšno vedenje je zaželeno, pa tudi 'kaznujejo' akcije, napake in dejanja (naj se tega zavedajo ali ne) z dobrim namenom, da ohranijo moč. Zato je izjemno pomembno, da smo kot voditelji ozaveščeni in pozorni na svoje vedenje, predvsem pa, da je to skladno s tem, kar komuniciramo in kar želimo doseči ali spremeniti v organizaciji.

Zadnje čase je ena od popularnih besednih zvez ravno trajnostno voditeljstvo. Trajnostni voditelj pooseblja voditelja, ki svoje zaposlene opolnomoči, ki se zmore odpovedati nadzoru, moči, statusu in delegiranju vseh odločitev v organizaciji. Hkrati je coach, vizionar in arhitekt organizacije, strateg, ki razmišlja o soodvisnosti in ekosistemu, ob tem pa ga odlikujeta empatija in človeškost.

Roko na srce – od ene osebe zahtevamo izjemno veliko. In res je težko najti osebo, ki pooseblja vse te različne vloge, ki jih pripisujemo trajnostnemu voditelju. Sam vsekakor nimam vseh teh lastnosti, zato zagovarjam princip decentraliziranega vodenja. Vsak v organizaciji je lahko voditelj – je pa to odvisno od situacije in posameznikovega potenciala.

Vem, da mislite, da je nemogoče imeti 10 voditeljev v vaši organizacijski strukturi. In prav imate. Ampak hierarhična struktura, statusna moč in klasična definicija vodenja so arhaični pojmi v svetu, ki se tako hitro spreminja. V močni socialni strukturi, ki je zgrajena na soodvisnosti, imate lahko različne vrste vodij, ki imajo različne vrste vlog. Dober primer je agilnost, kjer poznamo nazive, kot so Product Owner, Team ali Agile Coach, Team Manager, vodja strategije ipd.

Točno tak pristop razpršenega, decentraliziranega vodenja vas bo pripeljal bližje vašim organizacijskim ciljem, ki so verjetno povezani

- z optimizacijo stroškov (znebili se boste birokracije in režijskih stroškov ter jih zamenjali za jasna pravila odločanja),

- povečanjem prihodkov (zaradi hitreje sprejetih odločitev boste zmanjšali time-to-market in verjetno izboljšali zadovoljstvo strank),

- inovativnostjo (ali ste vedeli, da obstaja neposredna negativna korelacija vključevanja strokovnjakov v inovacijske procese? Več strokovnjakov kot vključite, manj verjetno je, da boste ustvarili dejansko inovacijo. Če vprašate 30 ljudi, kaj si mislijo o kakšni 'nori' ideji, ne boste nikoli dobili večine – a največ inovacij je prišlo pravih iz 'norih' idej, v katere je na začetku verjela le peščica ljudi.) in

- ustvarjanjem privlačne blagovne znamke delodajalca, ki vam pomaga zaposliti in obdržati najboljše talente (vsi ljudje imamo radi avtonomijo, delo, kjer občutimo svoj namen, poslanstvo).

Neprijetna resnica je žal taka – če čutite, da v organizaciji ni take kulture, kot si jo želite, če so vaši zaposleni nemotivirani, nezavzeti in občutijo frustracije na delovnem mestu, če se odločitve sprejemajo počasi, potem je velika verjetnost, da morate razmisliti ravno o svojem stilu vodenja. Sprememba v organizaciji se namreč začne naprej pri vas samih!

Timm Urschinger, partner in soustanovitelj @LIVEsciences ter eden od osrednjih govorcev na MQ konferenci 2022