Hiter razvoj nepričakovanih dogodkov v zadnjem času je spremenil koncept odločanja managerjev doma in po svetu glede prioritet. Hitra odzivnost in okretnost, ki ju v eni besedi povzame AGILNOST, je iz prvega mesta prioritet izrinila produktivnost in učinkovitost.

Informatiki smo naš koncept agilnega razvoja programske opreme pravzaprav povzeli in predelali iz japonske avtomobilske industrije, ki je s svojimi majhnimi, cenenimi in nizkokakovostnimi modeli v 50. letih 20. stoletja načela na videz neosvojljivo ameriško industrijo velikih in energetsko potratnih avtomobilov. V zadnjih letih so japonski avtomobili postali pojem kakovosti in se s konkurenti enakovredno kosajo v zgornjem cenovnem razredu.

Ključna značilnost tega pristopa je odzivnost in okretnost ter v začetku disruptivno inoviranje na spodnjem delu trga, pod radarjem velikih igralcev, na krilih tehnološke revolucije poslovnih modelov.

Slovenija ima odlične predispozicije, ki jih v tem kontekstu agilnosti lahko izkoristi ter se prebije v vodilno skupino evropskih držav. V ključnem trenutku pa nato, če se pokaže priložnost, z nekaj sreče izvede tudi nepričakovan pobeg, kot smo ga vajeni pri naših vrhunskih kolesarjih. Kot je zapisal že Valentin Vodnik v Dramilu: »Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak’ nisi zaspan.«

Tri ključne prednosti Slovenije, ki so hkrati temeljni stebri agilnosti, so:

1. Majhnost: Manjši igralci so bolj okretni in se zato hitreje odzivajo ter prvi najdejo pot do cilja. Kamorkoli se Slovenec obrne, ima največ slabe dve uri do meje, in to nas je izostrilo v naravne izvoznike.

2. Prelomnica: Živimo v srcu Evrope, na prelomnici, ki je dolgo časa delila Evropo na vzhod in zahod. Tako lahko z nekaj smelosti uspešno združimo prednosti kapitalizma in socializma. Ob tem se moramo zavedati, da je danes glavni kapital v glavah zaposlenih, ki ga lahko ti odnesejo kamorkoli. Zato je naša naloga, da ta kapital motiviramo, razvijamo in pravilno nagrajujemo ter s tem oplemenitimo.

3. Stalne spremembe: Jadranska regija je že od nekdaj na stalnem udaru sprememb, kar je utrdilo našo odpornost in odzivnost. Pred 30-imi leti, ko smo se osamosvojili, se je trg za naša podjetja čez noč skrčil za 90 odstotkov in edini odgovor na ta izziv je bil izvoz, ki je še danes naš ključni motor razvoja in rasti.

V Informacijski branži, od koder prihajam, se zavedamo odgovornosti, ki je pred našo panogo in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da Slovenija dobi predznak:

Zelena digitalna dolina na sončni strani Alp!

Tone Stanovnik, direktor Špice International